'Slovenija je postala aktivna soustvarjalka evropske prihodnosti'

Slovenska mesta se bodo na pobudo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji na predvečer širitve EU leta 2004 simbolno pridružila praznovanjem po vsej Evropi, še posebej v desetih državah, ki so 1. maja 2004 vstopile v Evropsko unijo.

Osvetlilo se bo ljubljansko Tromostovje, fontana in kužno znamenje na Glavnem trgu v Mariboru ter Grad Maribor, Celjski grad, Gimnazija Kranj, Rotovž v Novem mestu, dvorec Rotenturn v Slovenj Gradcu, Hočevarjev mavzolej v Krškem, prireditveni prostor Park Vista ob Velenjskem jezeru ter občinska palača na Tartinijevem trgu v Piranu.

'Slovenija se je v 20 letih v EU izkazala kot glas razuma in miru'

Pred obletnico je zunanja ministrica Tanja Fajon dejala, da se je Slovenija v 20 letih članstva v EU izkazala kot glas razuma in zagovornica miru, tudi v najtežjih mednarodnih razmerah. "Slovenija je v dveh desetletjih članstva v EU zrasla in se razvijala, krepila svoje mednarodne vezi ter postala aktivna soustvarjalka evropske prihodnosti," je povedala. Po besedah ministrice je namreč Slovenija v 20 letih v EU pokazala, da lahko majhne države igrajo ključno vlogo v veliki skupnosti.

Ob tem je ocenila je, da je pot Slovenije v okviru unije zgled uspešne integracije in sodelovanja, ki temelji na vrednotah spoštovanja in solidarnosti, pa tudi da bi se morala Slovenija v prihodnje še tesneje povezovati na tistih področjih, na katerih deli ključne skupne interese. Navedla je področje razvoja znanosti in izobraževanja, bančne in monetarne unije ter varnost in obrambo.

"Pristop k EU pred 20 leti je bil izjemnega pomena ne zgolj za politično identiteto in gospodarski razvoj Slovenije, temveč tudi za njen pravni red," je v luči sredine obletnice članstva v EU poudaril predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Kot je dejal, se je namreč Slovenija pridružila skupnosti, ki je nastala predvsem kot pravna skupnost.

Accetto je v poslanici ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo izpostavil še, da EU kot pravna skupnost preizprašuje možnosti sobivanja držav, zavezanih prvinam samobitnosti in suverenosti, v soodvisni mednarodni oziroma naddržavni skupnosti, ustanovljeni za doseganje skupnih ciljev. To je po njegovih besedah med drugim mogoče razbrati v povsem praktičnih pravnih učinkih zahtev prava unije kot "domačega" pravnega reda v članicah, so sporočili z ustavnega sodišča.

Ob tem je opozoril, da proces iskanja prave narave ter obsega evropske naddržavne skupnosti in njenega pravnega reda še ni končan. "Zelo trdno pa sta oba, unija kot politična tvorba in njen pravni red kot odraz vzajemnih zavez držav članic, prvini našega pravnega (in ustavnega) vsakdanjika, ki ju moramo spoštovati in tvorno soustvarjati," je dodal.

Slovenija je 1. maja 2004 v EU vstopila skupaj s Češko, Slovaško, Madžarsko, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Ciprom in Malto. To je bila največja širitev v zgodovini unije. Leta 2007 sta v EU vstopili še Romunija in Bolgarija, leta 2013 pa Hrvaška in to je bila tudi zadnja širitev unije. Z vstopom v EU in zvezo Nato, v katero je vstopila dober mesec prej, je Slovenija izpolnila strateška zunanjepolitična cilja, ki si ju je zadala po osamosvojitvi.

Osrednja slovenska slovesnost ob obletnici bo 9. maja, na dan Evrope, na Trgu Evrope v Novi Gorici. Tam je bilo slovesno že pred 20 leti ob vstopu Slovenije v EU, ko sta se srečala tedanji premier Rop in tedanji predsednik Evropske komisije, sicer Italijan Romano Prodi. Letos bosta slavnostna govornika premier Robert Golob in evropski komisar Janez Lenarčič.

'Smo na pragu novega zgodovinskega trenutka za našo unijo. Zgrabimo ga z obema rokama'

Tako Evropska unija kot tudi države kandidatke morajo biti do leta 2030 pripravljene na širitev EU, je ob 20. obletnici velike širitve unije, ponovil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Širitev je temeljni kamen naše strateške suverenosti. Države kandidatke in institucije EU čaka še veliko dela. Do leta 2030 moramo biti na obeh straneh pripravljeni na širitev," je dejal.

Kot je povedal na ponedeljkovi slovesnosti, to za države kandidatke pomeni sprejetje potrebnih reform in razrešitev vseh dvostranskih sporov. EU pa mora reformirati svoje programe, proračun in način odločanja.

"Leta 2004 so naši predhodniki razumeli veličino izziva. Njihov cilj je bil ponovno združiti celino, razdejano od stoletij vojn in delitev. Danes pa je na preizkušnji naša generacija, da naredimo našo Evropsko unijo močnejšo, bolj suvereno, vplivno, povezano in enotno. Smo na pragu novega zgodovinskega trenutka za našo unijo. Zgrabimo ga z obema rokama," je še povedal.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je medtem dejal, da je bila širitev pred 20 leti mejnik za Avstrijo in EU, ki je prispevala k stabilnosti in blaginji v Evropi. Z njo se je odprlo novo poglavje v zgodbi o uspehu evropskega povezovanja, je dejal ter še: "Sosedje so takrat postali partnerji in prijatelji, s katerimi zdaj tesno sodelujemo na vseh ravneh. Če EU-27 ne bi obstajala, bi si jo bilo treba izmisliti še danes."

Avstrija je imela od širitve EU večjo gospodarsko korist kot skoraj katera koli druga država članica EU, je še dodal Schallenberg, ki je prepričan, da je treba uspešen projekt širitve EU nadaljevati.