Slovenija zdrsnila na lestvici svobode medijev, DNS: Medijski okviri so preohlapni

Poslabšanje uvrstitve Slovenije v skupini 180 držav za 1,2 točke na skupno 72,9 točke od 100 ni veliko, padcu na lestvici pa botruje tudi napredovanje drugih držav, je pojasnil direktor urada mednarodne organizacije v Pragi Pavol Szalai.

Ugotavlja, da so zadnje spremembe na področju medijev, vključno s prenosom evropskega akta o svobodi medijev v slovensko zakonodajo, povečale sredstva za javno Radiotelevizijo Slovenija. Po drugi strani pa učinki zakona o preprečevanju t. i. strateških tožb (SLAPP) še niso vidni. Vsi ti ukrepi so sicer prispevali k temu, da je Slovenija lani na lestvici pridobila kar devet mest, je spomnil.

Ob tem organizacijo skrbi, da ti ukrepi niso zadostni. Še zlasti je ta skrb po njihovih besedah utemeljena, ker nastaja nova desna vlada.

V organizaciji so v nadaljevanju navedli, da obrekovanje ostaja kriminalizirano, kar za novinarje po njihovih navedbah pomeni tveganje. Določen napredek na področju medijev pa ostaja tudi v senci negativnih trendov, kot so denimo tožbe proti N1 in Oštru in politični napadi na novinarje, vključno s primerom novinarja Mladine.

Prvo mesto na lestvici svobode medijev je tako kot lani zasedla Norveška, sledita pa Nizozemska in Estonija. Na zadnjih treh mestih so Kitajska, Severna Koreja in Eritreja.

Naša severna soseda Avstrija je na 19. mestu, Italija je na 56. mestu, Madžarska pa na 74. Hrvaška je zasedla 53. mesto, Srbija pa 104. Enega večjih padcev so zabeležile ZDA, ki so zdrsnile po lestvici za sedem mest s 57. na 64. mesto.

V Društvu novinarjev Slovenije so ob objavi lestvice svobode medijev, na kateri je Slovenija nekoliko zdrsnila, opozorili, da so medijski zakonski okviri pri nas začrtani preohlapno, da bi zagotavljali profesionalno in neodvisno novinarsko delo in ščitili uredniško avtonomijo. Skrbijo jih tudi negativni trendi iz tujine, zlasti ZDA.

Preohlapnost zakonodaje se kaže trenutno v finančnem izčrpavanju javnega medija pa tudi v kadrovsko obubožanih uredništvih zasebnih medijev, kjer nekateri "dobesedno životarijo, spet drugi pa so zasuti z nesluteno količino dela", je poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Gašper Andrinek.

Posledica takšnih razmer se mu zdi predvsem pomanjkanje poglobljenih in preiskovalnih prispevkov in vse večja količina nepomembnih in senzacionalističnih "nenovic". Po njegovem svarilu vse to vodi v padec zaupanja javnosti v novinarstvo, je zapisal v odzivu na danes objavljeno lestvico svobode medijev.

Ob tem je poudaril, da lahko novinarke in novinarji veliko naredijo za izboljšanje razmer, če se uprejo "trendom nebrzdane hitrosti in gonji po klikih, ogledih in zlagani viralnosti kratkih p(r)ozornosti družbenih omrežij". Za to pa bi potrebovali prodorno moč urednic in urednikov ter nenazadnje lastnic in lastnikov. Slednji bi se morali začeti zavedati svoje velike odgovornosti, ki jo imajo z lastništvom novinarskega uredništva, je pozval.

V povezavi z uvrstitvijo tujih držav se je posebej ustavil pri ZDA, ki so svojo uvrstitev glede na lansko leto poslabšale za sedem mest in se uvrstile na 64. mesto. "Veliko skrb predstavlja padec indeksa svobode medijev v ZDA, ker vemo, da zgledi na področju medijev v Evropo pogosto pridejo z zahodne strani Atlantika," je izpostavil.

Svoboda medijev po svetu je padla na najnižjo raven v zadnjih 25 letih, v danes objavljenem poročilu opozarja mednarodna organizacija Novinarji brez meja (RSF), ki je objavila tudi posodobljeno lestvico medijske svobode.

Prvič, odkar se omenjena lestvica pripravlja, so razmere na področju medijske svobode v več kot polovici držav oziroma ozemelj pri RSF ocenili kot težavne ali zelo resne. "Povprečna ocena za vse države in ozemlja po svetu še nikoli ni bila tako nizka," so izpostavili.

Ob tem so opozorili, da se je delež svetovnega prebivalstva, ki živi v državah, kjer je okolje za novinarje ocenjeno kot dobro, z 20 odstotkov leta 2002 sedaj zmanjšal na manj kot en odstotek. Takšnih je le sedem držav.

ZDA so v zadnjem letu izgubile sedem mest in so trenutno na 64. mestu. RSF navaja, da so razmere na drugi strani Atlantika med drugim zaznamovali ponavljajoči se napadi predsednika Donalda Trumpa na medije, pridržanje in poznejši izgon salvadorskega novinarja Maria Guevare, ki je bil kritičen do vladnega pregona priseljencev, in drastično zmanjšanje financiranja mednarodnih radiotelevizij.

Glede Rusije, ki se je uvrstila na 172. mesto, so pri RSF zapisali, da je ta postala "strokovnjak pri uporabi zakonov, ki so bili oblikovani za boj proti terorizmu, separatizmu in ekstremizmu, za omejevanje medijske svobode". Z letošnjim aprilom je bilo v Rusiji zaprtih 48 novinarjev, so navedli.

Najbolj strm padec ravni medijske svobode so sicer zaznali v Nigru, ki je nazadoval za 37 mest in pristal na 120. mestu. Stanje v tej državi ilustrira nadaljnje slabšanje medijske svobode na območju celotnega Sahela zaradi napadov oboroženih skupin in pritiska vladajočih vojaških hunt.

Z lestvico medijske svobode RSF države in teritorije ocenjuje na podlagi varnosti, politične situacije, zakonskih okvirjev ter ekonomskih in socialnih pogojev, ki vplivajo na medijsko svobodo.

Svobodni mediji so temelj demokracije, novinarji pa morajo imeti možnost opravljati svoje delo brez strahu ali vmešavanja, je danes sporočila Evropska komisija. Pred nedeljskim svetovnim dnevom svobode tiska je ponovno potrdila svojo zavezanost k ohranjanju svobode in pluralizma medijev.

Ta načela so temeljna za Evropsko unijo in so ključnega pomena za spodbujanje preglednosti, odgovornosti in ozaveščenosti državljanov po vsem svetu, so sporočili iz komisije.

Ta zagotavlja, da bo v času, ko se svoboda tiska sooča z vse večjimi izzivi, varovala neodvisnost in odpornost medijev ter podpirala novinarje, ki si neutrudno prizadevajo za obveščanje javnosti. Tudi v političnih smernicah predsednice komisije Ursule von der Leyen je zaščita svobode medijev opredeljena kot eden temeljev evropske demokracije.

"Neodvisno novinarstvo je hrbtenica naših družb in novinarji so njegovi pogumni zagovorniki. Ob praznovanju dneva svobode tiska izražamo solidarnost z vsemi, ki si prizadevajo razkrivati resnico in zahtevati odgovornost od oblasti. Komisija bo še naprej odločno ukrepala, da bo novinarjem zagotavljala zaščito, sredstva in svobodo, ki jo potrebujejo za izpopolnitev ključne vloge v naših demokracijah," je dejala izvršna podpredsednica Henna Virkkunen, pristojna za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo.

"Svobodno in pluralistično medijsko okolje ni le cilj, je nujno za delovanje demokracije. Novinarji morajo imeti možnost delati brez strahu - brez političnega vmešavanja in pravnega ustrahovanja. Komisija je v celoti zavezana k ohranjanju najmočnejših možnih zaščitnih ukrepov, da lahko neodvisni mediji še naprej obveščajo državljane, razkrivajo nepravilnosti in delujejo v javnem interesu," je dodal komisar za demokracijo, pravosodje, vladavino prava in varstvo potrošnikov Michael McGrath.

Komisija je ob tem spomnila na lansko pobudo Evropski ščit za demokracijo, v okviru katere so postavili tudi ukrepe za krepitev neodvisnega novinarstva, izboljšanje medijske pismenosti in boja proti dezinformacijam po vsej EU.

Glede na danes objavljeno poročilo Novinarjev brez meja (RSF) je svoboda medijev po svetu padla na najnižjo raven v zadnjih 25 letih. Ob tem je organizacija objavila letošnjo lestvico svobode medijev, na kateri je Slovenija izgubila dobro točko in padla na 36. mesto med 180 državami. Med državami EU je ohranila 18. mesto.