Poslabšanje uvrstitve Slovenije v skupini 180 držav za 1,2 točke na skupno 72,9 točke od 100 ni veliko, padcu na lestvici pa botruje tudi napredovanje drugih držav, je pojasnil direktor urada mednarodne organizacije v Pragi Pavol Szalai.
Ugotavlja, da so zadnje spremembe na področju medijev, vključno s prenosom evropskega akta o svobodi medijev v slovensko zakonodajo, povečale sredstva za javno Radiotelevizijo Slovenija. Po drugi strani pa učinki zakona o preprečevanju t. i. strateških tožb (SLAPP) še niso vidni. Vsi ti ukrepi so sicer prispevali k temu, da je Slovenija lani na lestvici pridobila kar devet mest, je spomnil.
Skrb utemeljena, ker nastaja nova desna vlada
Ob tem organizacijo skrbi, da ti ukrepi niso zadostni. Še zlasti je ta skrb po njihovih besedah utemeljena, ker nastaja nova desna vlada.
V organizaciji so v nadaljevanju navedli, da obrekovanje ostaja kriminalizirano, kar za novinarje po njihovih navedbah pomeni tveganje. Določen napredek na področju medijev pa ostaja tudi v senci negativnih trendov, kot so denimo tožbe proti N1 in Oštru in politični napadi na novinarje, vključno s primerom novinarja Mladine.
Prvo mesto na lestvici svobode medijev je tako kot lani zasedla Norveška, sledita pa Nizozemska in Estonija. Na zadnjih treh mestih so Kitajska, Severna Koreja in Eritreja.
Naša severna soseda Avstrija je na 19. mestu, Italija je na 56. mestu, Madžarska pa na 74. Hrvaška je zasedla 53. mesto, Srbija pa 104. Enega večjih padcev so zabeležile ZDA, ki so zdrsnile po lestvici za sedem mest s 57. na 64. mesto.
Zakonski okviri preohlapni
V Društvu novinarjev Slovenije so ob objavi lestvice svobode medijev, na kateri je Slovenija nekoliko zdrsnila, opozorili, da so medijski zakonski okviri pri nas začrtani preohlapno, da bi zagotavljali profesionalno in neodvisno novinarsko delo in ščitili uredniško avtonomijo. Skrbijo jih tudi negativni trendi iz tujine, zlasti ZDA.
Preohlapnost zakonodaje se kaže trenutno v finančnem izčrpavanju javnega medija pa tudi v kadrovsko obubožanih uredništvih zasebnih medijev, kjer nekateri "dobesedno životarijo, spet drugi pa so zasuti z nesluteno količino dela", je poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Gašper Andrinek.
Vse večja količina senzacionalističnih 'nenovic'
Posledica takšnih razmer se mu zdi predvsem pomanjkanje poglobljenih in preiskovalnih prispevkov in vse večja količina nepomembnih in senzacionalističnih "nenovic". Po njegovem svarilu vse to vodi v padec zaupanja javnosti v novinarstvo, je zapisal v odzivu na danes objavljeno lestvico svobode medijev.
Ob tem je poudaril, da lahko novinarke in novinarji veliko naredijo za izboljšanje razmer, če se uprejo "trendom nebrzdane hitrosti in gonji po klikih, ogledih in zlagani viralnosti kratkih p(r)ozornosti družbenih omrežij". Za to pa bi potrebovali prodorno moč urednic in urednikov ter nenazadnje lastnic in lastnikov. Slednji bi se morali začeti zavedati svoje velike odgovornosti, ki jo imajo z lastništvom novinarskega uredništva, je pozval.
V povezavi z uvrstitvijo tujih držav se je posebej ustavil pri ZDA, ki so svojo uvrstitev glede na lansko leto poslabšale za sedem mest in se uvrstile na 64. mesto. "Veliko skrb predstavlja padec indeksa svobode medijev v ZDA, ker vemo, da zgledi na področju medijev v Evropo pogosto pridejo z zahodne strani Atlantika," je izpostavil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.