Po lanskem skoku navzgor, ko je Slovenija na lestvici zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk, pa je indeks letos zabeležil obrat navzdol. Slovenija je tako pristala dve točki nižje, je pa še vedno dve točki višje kotje bila na lestvici za leto 2023.
"Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem," so rezultate pospremili v Transparency International (TI) Slovenija.
Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo izpostavil, da "ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava".
"Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost.
Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.
Golob po zdrsu na lestvici korupcije za prihodnje leto optimističen
Premier Robert Golob padec Slovenije na lestvici zaznave korupcije pripisuje temu, da smo bili morda "uspavani z odličnimi rezultati v letu 2024", je dejal v izjavi za medije ob robu obiska Gorenjske. Prepričan je, da bo Slovenija na lestvici zaznave korupcije v letu 2026 dosegla boljši rezultat, ker je boj proti korupciji v zdravstvu uspešen.
Premier je glede padca Slovenije na lestvici zaznave korupcije dejal, da je Slovenija v času tega mandata izrazito napredovala, tudi po zdrsu pa smo še vedno višje, kot smo bili leta 2022 oz. 2023. "Imamo izzive, pa vendar se stvari premikajo na boljše, na dolgi rok pa bo treba še delati," je dejal.
Boj proti korupciji je po njegovem mnenju vsakodneven, "tukaj predaha ne sme biti". "Mogoče smo bili uspavani z odličnimi rezultati v letu 2024, ko smo izrazito poskočili in se nam je zato dogodil ta manjši zdrs v letu 2025," je dejal. Prepričan je, da bo situacija v letošnjem letu boljša, zato ker je na področju zdravstva, kjer se je v preteklosti korupcija najbolj izkazovala, boj proti njej "zares uspešen". To pa bodo po njegovi oceni v bodoče izkazovale tudi lestvice.
KPK: Nismo presenečeni
Vnovičen padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne preseneča, "je pa jasen znak, da stanje na tem področju ni zadovoljivo". "V praksi nam še vedno izrazito manjka ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti, ustrezne sankcije ob ugotovljenih kršitvah, prav tako na rezultat zagotovo vpliva neustrezen, pogosto negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij," je oceno pospremil predsednik KPK Robert Šumi.
V KPK ob tem opozarjajo, da mora biti v uspešno preprečevanje korupcije vključen kar najširši krog institucij in posameznikov. "A cilji in ukrepi iz teh dveh dokumentov se morajo učinkovito uresničevati tudi v praksi. Ker je bil Akcijski načrt sprejet junija lani, bodo rezultati lahko vidni šele v prihodnjih mesecih in letih," so dodali glede lani sprejetega strateškega dokumenta - Resolucije o preprečevanju korupcije v RS.
Ocenjujejo tudi, da se Slovenija še vedno sooča s "pomanjkanjem prevzemanja odgovornosti, nezadovoljivim naslavljanjem korupcijskih tveganj in premajhni zavezanosti funkcionarjev in javnih uslužbencev za krepitev integritete". Menijo, da so nujne določene spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi omogočile pohitritev postopkov in bolj učinkovito delo in boljši nadzor KPK.
"Ker boj proti korupciji postaja ena pomembnih tem političnih strank v predvolilnem obdobju, Komisija poziva vse politične akterje, da k boju proti korupciji in krepitvi integritete pristopijo tudi z dejanji." Pri tem pa opozarjajo na pomen in vlogo neodvisnih nadzornih institucij.
Padec tudi na globalni ravni
Globalno povprečje je sicer padlo na doslej najnižjih 42 točk, kar dve tretjini držav pa ne dosegata 50 točk, so zapisali na spletni strani mednarodne Transparency International.
Sosede Slovenije so zabeležile večinoma nižje rezultate. Izjema je Avstrija, ki je zrasla za dve točki na 69, Italija je padla za točko na 53, Hrvaška je ostala pri 47 točkah, Madžarska pa je padla še za točko in je s 40 točkami pod globalnim povprečjem, kaže javno objavljena lestvica.
Indeks zaznave korupcije tradicionalno meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju, letos je zajel 182 držav sveta. Na lestvici od 0 do 100 slednja pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Na vrhu lestvice ostajajo Danska (89), Finska (88) in Singapur (84), medtem ko so na dnu države z resnimi omejitvami delovanja institucij in civilne družbe Venezuela, Somalija in Južni Sudan.
V TI navajajo, da smo priča zaskrbljujoči sliki dolgoročnega upada uspešnosti pri spopadanju vodstev držav s korupcijo. Tudi uveljavljene demokracije, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Nova Zelandija, beležijo upad uspešnosti.
Hkrati številne države povečujejo omejitve možnosti državljanskega nadzora, ki ga otežujejo za državljane, nevladne organizacije in novinarje. Zmanjševanje preglednosti in odgovornosti pa omogoča razcvet korupcije, svarijo.
Tudi v TI Slovenija so navedli, da CPI 2025 v svojem poročilu posebej izpostavlja pomen zaščite novinarjev (zlasti pred t. i. SLAPP tožbami), žvižgačev in odprtega prostora za delovanje civilne družbe. "V okoljih, kjer so ti akterji pod pritiskom, se tveganje za korupcijo dokazano povečuje," so izpostavili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.