Slovenija že 15 let brez belega božiča, letos nas čaka eden najtoplejših

Za nami je daljše obdobje razmeroma hladnega vremena, pred nami pa izrazita otoplitev, ki bo talila sneg tudi v sredogorju. Občutna otoplitev je že včeraj dosegla višje lege. Zelo toplo je predvsem v visokogorju, kjer so se temperature približale rekordom za drugo polovico decembra. Na Kaninu je bilo denimo ob štirih zjutraj kar osem stopinj, na Kredarici pa sedem stopinj Celzija. 

V prihodnjih dneh bo občutna otoplitev z jugozahodnim vetrom dosegla tudi nižine. Med božičnimi prazniki bodo temperature predvsem na vzhodu Slovenije lahko presegle celo 15 stopinj Celzija, kar pomeni, da se bo letošnji božič uvrstil med pet najtoplejših v zadnjih desetletjih.

Vreme bo danes oblačno. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter, ki bo tudi nižinam prinesel občutno otoplitev, le ponekod na severu Slovenije bodo še vztrajala jezera hladnega zraka. 

V noči na četrtek se bo čez naše kraje pomikala oslabljena hladna fronta, zato se bo predvsem na višjih legah prehodno nekoliko ohladilo. A že v četrtek popoldne bo pobudo spet prevzel toplejši jugozahodni veter, ki bo nad nami vztrajal tudi med božičnimi prazniki. Prevladovalo bo oblačno, a večinoma suho vreme s temperaturami, ki bodo marsikje presegle 10 stopinj Celzija. Krajša sončna obdobja bodo najbolj verjetna na vzhodu Slovenije. 

Bel božič smo imeli nazadnje leta 2007

Praznične odjuge so sicer postale že kar naša stalnica, saj smo v zadnjih desetih letih tako visoke temperature, kot jih pričakujemo letos, za božič izmerili kar osemkrat. Bel božič smo v večjem delu Slovenije nazadnje imeli leta 2007, a tudi takrat je bilo snega po nižinah le za vzorec. Prav tako je zanimiv podatek, da če bi božič imeli deset dni prej, torej 15. decembra, bi v tem obdobju imeli kar pet belih božičev, kar pomeni, da v zadnjih 15 letih zares nimamo sreče. 

Karte pa so odnesle tudi zadnje upanje, da bi božič vendarle lahko bil bel. Ohladitev po božiču je namreč izginila iz kart, s snegom pa smo tako verjetno za letos opravili. 

V nadaljevanju zime se bomo, kot vse kaže, pogosto nahajali na meji med toplejšo in hladnejšo zračno maso. Za višje lege to pomeni, da bo zima radodarna s snegom. Če bo meja med hladnim in toplim zrakom potekala nekoliko južneje od naših krajev, bodo lahko večje pošiljke snega deležne tudi nižine, v nasprotnem primeru pa bo po dolinah večinoma deževalo.

Ob koledarski zimi več dogodkov

Astronomski observatorij ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko ob zimskem solsticiju danes od 18. do 21. ure vabi na dan odprtih vrat. Radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci si bodo lahko ogledali delovanje observatorija, prvič pogledali skozi teleskop in od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi.

Na raziskovalno dejavnost na observatoriju ter ogled kontrolne sobe AAT in teleskopa Vega se bodo obiskovalci podali s Samom Ilcem, Rokom Vogrinčičem in Bojanom Dintinjanom. Dunja Fabjan bo posredovala kratke novice iz vesolja, Herman Mikuž in študenti astronomske smeri na FMF pa bodo vodili opazovanje s teleskopi na travniku za observatorijem.

V dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji pa se bo na zimski solsticij odvil tradicionalni dogodek Noč kratkih filmov. Sočasno bo v Slovenski kinoteki v Ljubljani potekal program nagrajenih filmov letošnje edicije Festivala kratkega filma FeKK.

V preteklosti so zimsko temo na najdaljšo noč v letu preganjali s kurjenjem kresov, ki simbolizirajo sonce. V kresni ogenj so kot prošnje in zahvale bogu sonca metali tudi sveže brinove in lovorove veje, piše Pavel Medvešček - Klančar v knjigi Iz nevidne strani neba. Gospodinje so takrat pripravljale posebne praznične jedi in izdelovale venčke.

Zima se sicer začne ob najkrajšem dnevu v letu, sonce se pojavi nizko na nebu in zato daje najmanj svetlobe. Koledarska zima se bo končala ob spomladanskem enakonočju, ki bo 20. marca ob 21.24.