Šabič: Države bodo v zameno za podporo pričakovale izpolnitev obljub

Zlatko Šabič, profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede in svetovalec predsednice države, je za STA pojasnil, da je Slovenija kampanjo za nestalno članico sprožila z enim samim namenom, in sicer preveriti, ali v mednarodni skupnosti sporočilo miru in sodelovanja še kaj velja. "To sporočilo je bilo zdaj poslano in to z izjemno odločnostjo. Dobiti 153 glasov podpore po praktično enem letu kampanje ni mala stvar in zgodovina ZN ga bo podčrtano zapisala v svoje zapiske," je ocenil. 

Če bi bilo članicam ZN vseeno za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, bi zmagala Belorusija, meni Šabič. "Tako pa je zmagala Slovenija, ki bo zdaj morala pokazati, da lahko izpolni to, kar je obljubila, in bo lahko delovala v dobro vseh držav. Mir in varnost sta namreč edina in nedeljiva." 

Kot nestalna članica bo imela Slovenija kar nekaj možnosti vpliva, tudi na postopkovna pravila, ki jih uporablja VS. "Glavni problem danes pa je seveda Ruska federacija, ki ima pravico veta nad vsemi vprašanji t. i. visoke politike. Zato je toliko bolj zaželena in potrebna energija vseh držav članic VS, da z raznimi inovacijami poskušajo zaobiti VS," je dejal. "Prostora za vpliv in sodelovanje pri razpravah o reformah bo veliko, vendar se v mednarodni politiki premiki ne odvijajo čez noč. So rezultat dolgoletnih pogajanj in tu vidim Slovenijo kot aktivno in povezovalno akterko, saj imamo veliko vrhunskih diplomatk in diplomatov," je dodal.

Šabič je prepričan, da bi članstvo Slovenije lahko okrepilo njen glas tudi v drugih organizacijah, kot sta denimo EU in Nato, a pod pogojem, da bodo članice obeh organizacij razumele, da Slovenija v ZN ne bo njihov podaljšek, temveč bo zastopala globalno agendo. Naša angažiranost in dejstvo, da nimamo kolonialne preteklosti, je Slovenijo dejansko preneslo od anonimne države do države, ki nekaj pomeni. "Tudi zato, ker se kot država ne sramujemo svoje zgodovine. Dejstvo, da izhajamo iz bivše države, ki je bila ena izmed ustanoviteljic in vodilnih sil Gibanja neuvrščenih, v državah zunaj Evrope še danes naleti na pozorna ušesa," je izpostavil.

Države bodo v zameno za podporo pričakovale izpolnitev obljub

Opozoril je, da bodo države v zameno za izraženo podporo pričakovale, da Slovenija izvrši to, kar jim je obljubila. "Nekatere zaveze, ki si jih je zadala med kampanjo, je Slovenija delno že izpolnila, kot recimo načrti odpiranja veleposlaništev v Afriki, ki so že v teku," je dejal. Kot je še povedal za STA, sedaj ni čas za slavje, saj državo čaka garaško delo. 

Spomnil je, da je najmanj polovica vseh držav članic ZN tako ali drugače hudo ogrožena zaradi posledic podnebnih sprememb. Mnoge med njimi se dobesedno potapljajo in trdijo, da se mednarodna skupnost še premalo angažira v tej smeri. "Slovenija je vsaki državi, ki ji je obljubila, da bodo podnebne spremembe visoko na njeni agendi za čas članstva v VS, neposredno dolžna. Če bi se na to požvižgala, bi ugled Slovenije in njene diplomacije nepovratno padel," je opozoril.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je bila po izvolitvi prijetno presenečena nad veliko podporo, zaradi česar je bila po objavi izida ganjena do solz. "Mislim, da je težko opisati občutke. Ampak ja, solze so tekle, tisti pritisk je popustil. Težko je bilo verjeti, da je lahko tak rezultat, da so vsi tisti, ki so nam obljubili podporo, ostali z nami do konca. To pove, da lahko igra Slovenija pomembno vlogo, da lahko prepriča partnerje, da smo verodostojna država, v zadnjem letu smo pridobili veliko zaupanja in stikov, kar je velika investicija in odgovornost za naprej," je dejala. 

V izjavi za medije je poudarila, da je hvaležna ekipi v New Yorku pod vodstvom veleposlanika Boštjana Malovrha ter ekipi v Ljubljani in državnemu sekretarju Samuelu Žbogarju, ki je s to zmago dobil obliž na rano poraza na volitvah v Varnostni svet proti Azerbajdžanu leta 2011, ko je bil na položaju zunanjega ministra.

Strateški svetovalec in nekdanji diplomat Denis Mancevič pa je za STA poudaril, da je izvolitev Slovenije v VS ZN lahko odlična priložnost tako z vidika širitve diplomatske mreže kot tudi gospodarske diplomacije in krepitve ugleda v svetu.

Ključne razloge za prepričljivo zmago Slovenije že v prvem krogu glasovanja Mancevič med drugim pripisuje temu, da je večina držav v luči globalnih neravnovesij, ki jih je dodatno pognala vojna v Ukrajini, presodila, da je Slovenija bistveno primernejša članica VS ZN kot Belorusija. Dosežena podpora Belorusiji je po njegovi oceni tudi domet Rusije v svetovnem kontekstu, ki seveda ni zanemarljiv, ni pa tudi takšen, kot bi si ga v Moskvi želeli.

Drugi dejavnik za tako prepričljiv uspeh Slovenije je po njegovi oceni ta, da se Kitajska ni odločila za mobilizacijo svojega političnega in ekonomskega vpliva v državah tretjega sveta proti Sloveniji kot jasno profilirani kandidatki Zahoda. Nedvomno pa je uspeh tudi zasluga zunanjega ministrstva in slovenske diplomacije, ki je kandidaturo izpeljala profesionalno ter pri tem ni naredila večjih napak ali zdrsov.

Kdo je Boštjan Malovrh?

Veleposlanik in stalni predstavnik Slovenije pri OZN Boštjan Malovrh je odigral eno od ključnih vlog v prizadevanjih Slovenije za izvolitev v Varnostni svet. Malovrh je na slovenskem zunanjem ministrstvu zaposlen že 20 let. Pred sedanjim položajem je bil od leta 2018 namestnik vodje misije na slovenskem veleposlaništvu v Pekingu. 

V mednarodnih organizacijah je zasedal več položajev, med drugim kot vodja referata za Srednjo Azijo pri OVSE na Dunaju od 2011 do 2017. Pred tem je bil od 2009 do 2011 politični svetovalec posebnega predstavnika EU za krizo v Gruziji. V letih od 2006 do 2009 pa je bil vodja političnega oddelka Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN v New Yorku.

Diplomiral je na Univerzi v Mariboru in magistriral iz diplomatskih študij na Univerzi v Westminstru v Združenem kraljestvu.

Malovrh je sicer maja na soočenju z beloruskim veleposlanikom Valentinom Ribjakovom predstavil slovenske prioritete in razloge za kandidaturo. Ribjakov je takrat zatrjeval, da se Belorusiji godi krivica, in namigoval na to, da je odločitev Slovenije za kandidaturo prišla od drugod. Malovrh je zavrnil očitke kot nesmiselne in žaljive in zatrdil, da je bila odločitev Slovenije za kandidaturo v okviru skupine Vzhodna Evropa suverena. 

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da Malovrh ni bil prepričljiv glede razlage odločitve za kandidaturo, ki jo Moskva vidi kot poskus ugrabitve sedeža Belorusiji, ki prej ni imela konkurence, kar se mu ne zdi pravično. 

"Mi nismo ugrabili ničesar. Članice ZN same izbirajo, kdo jih bo najbolje zastopal v Varnostnem svetu. Tu sem v imenu vlade Slovenije, ne pa Bruslja. K mizi pa prinašamo naše izkušnje iz Vzhodne Evrope, povezane tudi z nekdanjo Jugoslavijo in Gibanjem neuvrščenih, izkušnje z vojno in sklepanjem miru, razumemo tako zahod kot jug sveta in smo lahko most. Smo majhni, ampak nismo nepomembna država in lahko pošteno posredujemo," je dejal.

Iskanje podpore v Afriki

Slovenija je sicer med kampanjo iskala podporo tudi na afriškem kontinentu, kjer si že dlje časa želi okrepiti prisotnost, a to v preteklosti ni bilo mogoče, predvsem zaradi varnostnih in drugih nepredvidljivih razmer. Pred kratkim so v prestolnici Etiopije odprli slovensko veleposlaništvo. Odprtju prostorov v Adis Abebi je poleg umiritve razmer in krepitve odnosov botroval tudi obisk slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon, ki se je v Etiopijo odpravila v prvi polovici aprila. 

V Afriko se je odpravila tudi predsednica slovenskega parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Obiskala je Ruando in Ugando, kjer je med drugim posvojila osirotelo šimpanzinjo. Po obisku Afrike se je nanjo sicer vsul plaz kritik in očitkov, ki pa jih je predsednica parlamenta zavrnila z besedami, da je bila njena misija uspešna in da je Sloveniji zagotovila glasova dveh afriških držav. 

Klakočar Zupančič: Za izvolitev Slovenije v VS ZN zaslužna tudi parlamentarna diplomacija

Predsednica DZ in nekateri poslanci so danes pohvalili uspeh slovenske diplomacije po torkovi izvolitvi Slovenije v Varnostni svet ZN. Ob tem je Urška Klakočar Zupančič opozorila, da so bila za uspeh premalo omenjena prizadevanja parlamentarne diplomacije, ki je bila po njenem mnenju med kampanjo izjemno aktivna.

"Sem resnično vesela tega uspeha. Mislim, da 153 glasov ni bilo pričakovanih, a se je z njimi izkazalo, da so bili vsi naši napori poplačani," je v izjavi dejala Klakočar Zupančičeva in se zahvalila vsem, ki so pripomogli k izjemnemu uspehu Slovenije na področju zunanje politike.

Vseeno pa je opozorila, da so bila pri izvolitvi Slovenije za nestalno članico VS ZN premalo omenjena prizadevanja parlamentarne diplomacije. Pojasnila je, da je samo v zadnjem letu opravila 97 mednarodnih dejavnosti, ki vključujejo uradne obiske tako v tujini kot v Sloveniji. Odbor za zunanjo politiko je opravil 34 dejavnosti, ki vključujejo sprejem veleposlanikov, predstavnikov zunanjih ministrstev in parlamentarnih odborov, skupine prijateljstva pa so opravile 45 dejavnosti na zunanjepolitičnem področju.

"Zato se moramo začeti zavedati pomena parlamentarne dimenzije diplomacije, ki je manj toga kot vladna, ima več osebnega stika in je v tem pogledu lahko tudi dosti bolj fleksibilna," je poudarila.