Svet EU je danes Sloveniji, Belgiji, Bolgariji, Češki, Danski, Estoniji, Finski, Grčiji, Hrvaški, Latviji, Litvi, Madžarski, Poljski, Portugalski in Slovaški odobril uporabo t. i. nacionalne odstopne klavzule, ki v izrednih okoliščinah omogoča odstopanje od evropskih fiskalnih pravil, za povečanje naložb v obrambo.
Temu namenjene proračunske izdatke bodo lahko te države v obdobju 2025-2028 zvišale za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile proračunska pravila. Kot izhodišče za izračun zvišanja se bodo upoštevali izdatki v letu 2021.
Evropska komisija, ki je v začetku junija priporočila možnost odstopanja od proračunskih pravil, in Svet EU tako predvidoma ne bosta sprožila postopkov presežnega primanjkljaja proti njim, če bo presežek posledica višje porabe za obrambo, so pojasnili na Svetu.
Pri vseh drugih izdatkih bodo morale medtem še naprej spoštovati evropska proračunska pravila, so poudarili.
"Na tej ključni točki naložbe v naše obrambne zmogljivosti ostajajo naša glavna prednostna naloga. Današnja aktivacija nacionalne odstopne klavzule bo članicam omogočila povečanje porabe za obrambo, obenem pa bodo lahko ohranile vzdržne javne finance," je ob tem povedala danska gospodarska ministrica Stephanie Lose, katere država trenutno predseduje Svetu EU.
Uporaba nacionalne odstopne klavzule je sicer bistveni element marca predstavljenega načrta za ponovno oborožitev Evrope, katerega namen je v prihodnjih letih mobilizirati dodatnih do 800 milijard evrov naložb v obrambo in varnost.
Članice EU namreč spričo vse bolj negotovih razmer v svetu povečujejo proračunske izdatke za obrambo in varnost. To naj bi storila tudi Slovenija, ki namerava še letos izdatke dvigniti na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Državni zbor je sicer resolucijo o zvišanju obrambnih izdatkov potrdil že sredi junija, a je nato pretekli teden potrdil še razpis posvetovalnega referenduma na to temo.
Finančni minister Klemen Boštjančič je danes ob robu zasedanja povedal, da še ni jasno, ali bo Slovenija za zvišanje obrambnih izdatkov sploh uporabila možnost odstopanja od evropskih fiskalnih pravil.
Ministri so danes zaradi neupoštevanja teh istih pravil sprožili postopek proti Avstriji. Njen javnofinančni primanjkljaj namreč precej presega tri odstotke BDP. Lani je dosegel 4,7 odstotka, letos bo po napovedih komisije 4,4 odstotka, prihodnje leto pa 4,2 odstotka. Svet EU je ob tem severni slovenski sosedi priporočil tudi pot stabilizacije javnih financ v naslednjih letih, tako da bi lahko presežni primanjkljaj odpravila z letom 2028. Avstrija mora po sprejetem priporočilu sveta ustrezne ukrepe sprejeti do sredine oktobra letos.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.