Sloveniji okoli 100 poslopij

Končalo se je dvodnevno zasedanje odbora naslednic nekdanje Jugoslavije za delitev diplomatskega in konzularnega premoženja. Na sestanku so potrdili časovnico predaje doslej razdeljenih objektov nekdanjih diplomatskih in konzularnih predstavništev SFRJ. Rezidence naj bi v skladu z dogovorom naslednicam predali najkasneje do konca junija, veleposlaništva in konzulate pa do konca leta, so sporočili z zunanjega ministrstva. Odbor se bo znova sestal 15. in 16. maja v Beogradu.

Sloveniji v skladu z delitvenim ključem, kot ga določa sporazum o nasledstvu, pripada 14 odstotkov diplomatskega in konzularnega premoženja, ki obsega skupno 123 poslopij veleposlaništev, konzulatov in rezidenc nekdanje skupne države. Od tega je 67 poslopij na območju držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ostala pa so v ostalem delu Evrope, v Latinski Ameriki, Aziji, Severni Afriki in podsaharski Afriki.

Na dosedanjih pogajanjih so razdelili že vse objekte na območju članic OECD razen osmih, ki pa so tik pred delitvijo. Slovenija je dobila že vse, kar ji pripada po delitvenem ključu na območju OECD, tako da je postala lastnica štirih poslopij - rezidence veleposlaništva nekdanje SFRJ v Rimu, generalnih konzulatov v Celovcu in Milanu ter veleposlaništva v Washingtonu. Kot je pojasnil namestnik vodje slovenske delegacije v odboru, namestnik generalnega sekretarja na MZZ Vladimir Gašparič, je poslopje veleposlaništva v Washingtonu Slovenija že prevzela v okviru prve delitve, ko je vsaka naslednica dobila po eno veleposlaništvo, in ga sedaj obnavlja, tako da naj bi se slovensko veleposlaništvo v prostore predvidoma preselilo junija.

V generalnem konzulatu v Celovcu že deluje slovenski generalni konzulat, sedaj pa je Slovenija postala tudi njegova formalna lastnica. V rezidenci veleposlaništva nekdanje SFRJ v Rimu in generalnem konzulatu v Milanu pa so še srbski predstavniki. Kdaj bodo izvedli njuno primopredajo, se po besedah Gašpariča še niso dokončno dogovorili, lahko pa se bo postopek zavlekel, saj Srbija še nima nove vlade. Kot je pojasnil, srbska delegacija, ki se je udeležila današnjega zasedanja, namreč ni imela mandata za zavezujoče odločitve prav zato, ker vlada še ni oblikovana.

Odbor naslednic je v sklepni izjavi po pogovorih v Ljubljani sicer izpostavil, da morajo vse delegacije do prihodnjega zasedanja odbora, ki bo maja v Beogradu, pridobiti poln mandat za sprejemanje zavezujočih odločitev in da srbska delegacija ni imela mandata za podpis sklepne izjave. Kljub pričakovanjem sicer pogajanj o premoženju na območju OECD v Ljubljani niso zaključili.

Naslednice bodo tako nadaljevale pogajanja o razdelitvi še osmih poslopij na območju OECD in drugod. Sloveniji 14 odstotkov vrednosti nepremičnin po razdelitvenem ključu sicer pripada na vsakem od območij, ki bodo še predmet pogajanj. To so del Evrope izven OECD, Latinska Amerika, Azija, Severna Afrika in podsaharska Afrika.

Odbor je po zasedanju v Ljubljani v sklepih še sporočil, da so se dogovorili tudi za način nadaljevanja razdelitve umetniških del, ki so v teh nepremičninah. Gašparič je pojasnil, da so s tem znova zagnali pogajanja o tem vprašanju, ki so medtem zastala. Posebna ekspertna skupina, v katero so naslednice imenovale svoje strokovnjake, naj bi se tako sestala kmalu in pregledala katalog vseh umetnin, ki so v konzularnih in diplomatskih predstavništvih nekdanje SFRJ.

V okviru delovanja odbora naslednic za delitev diplomatskega in konzularnega premoženja, ki po nasledstvenem sporazumu skrbi za izvajanje določil priloge B sporazuma, ki se nanaša na razdelitev nepremičnin in umetniških del konzularnih in diplomatskih predstavništev nekdanje SFRJ, so sicer vprašanje umetniških del zaupali strokovnjakom. Pri delitvi umetniških del pa velja načelo izvora avtorja umetniškega dela, kar pomeni, da npr. Slovenija zadrži umetniška dela slovenskih avtorjev.