Evropski parlament bo ugodno ocenil pripravljenost Slovenije na bližnje članstvo v Evropski uniji, a bo na državo tik pred njenim za 1. maj načrtovanim vstopom v povezavo naslovil tudi nekaj pozivov oziroma opozoril ter ugotovil interes vseh vpletenih strani za dogovor glede ekološko-ribolovne cone, ki jo je v Jadranu enostransko razglasila Hrvaška. To izhaja iz predloga zadnjega poročila o pripravljenosti Slovenije in drugih devetih pristopnic na EU, ki ga je za potrditev v parlamentu na plenumu marca pripravil njegov odbor za zunanje odnose.
Po danes potrjenem predlogu naj bi parlament hrvaško enostransko razglasitev cone v Jadranu označil za eno glavnih vprašanj v odnosih Slovenije z njeno južno sosedo. Pri tem naj bi spomnil, da je razglasitev v nasprotju s stališčem Evropske komisije in da je po njegovem prepričanju nujno pred razglasitvijo take cone doseči dogovor z vsemi zainteresiranimi državami. Je pa v interesu vseh strani najti za vse sprejemljivo rešitev, naj bi v poročilu skladno z danes na odboru potrjenim predlogom tudi ocenil parlament.
Takšno besedilo je odboru v potrditev z dopolnilom predložil njegov poročevalec za Slovenijo Demetrio Volcic, italijanski socialistični poslanec slovenskega rodu, ki je tudi avtor poročila za državo, sicer le dela celotne ocene za vso deseterico izpod peresa nemškega krščanskodemokratskega poslanca Elmarja Broka. Volcic je predložil še nekaj dopolnil, s katerimi je osvežil besedilo poročila o Sloveniji.
Skladno s tako potrjenim predlogom naj bi parlament marca pozdravil dejstvo, da je Slovenija praktično vso svojo zakonodajo prilagodila evropski, tako da bo z njo od dneva vstopa v EU tudi skladna. Pri tem pa naj bi državo opozoril, da bo morala sprejeti evropska pravila za javna naročila, če bo želela polno izkoristiti sredstva iz strukturnih skladov, ter jo pozval k pospešenemu urejanju področja medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij. To je tudi eno od opozoril, ki jih je Slovenija lani dobila s strani Evropske komisije, po oceni katere ima sicer država med vsemi pristopnicami najmanj zaostankov, opozarja poročilo.
Kohezijsko poročilo prinaša Sloveniji pozitivno sporočilo
Sporočila tretjega kohezijskega poročila, ki ga je v sredo v Bruslju predstavila Evropska komisija, ocenjujemo kot poudarjeno pozitivna za Slovenijo, saj odražajo stališča, ki jih Slovenija zastopa v pogajanjih o prihodnji finančni perspektivi Evropske unije v obdobju 2007-2013. To je v odzivu na komisijino poročilo o kohezijski politiki v Ljubljani dejal namestnik ministrice za strukturno politiko in regionalni razvoj Igor Strmšnik. Pozitivna sporočila je povzel v treh točkah; perspektiva bo dolga sedem let (od začetka leta 2007 do izteka 2013), statistični učinek bo veljal tudi za nove članice povezave, kot tretji pomemben element pa je Strmšnik izpostavil dejstvo, da naj bi se povečala sredstva za programe čezmejnega sodelovanja Interreg in za razvoj podeželja.
Pomembno sporočilo je tudi ugotovitev, da kohezijska politika v EU lahko deluje in lahko daje rezultate. To je empirično dokazano pri t.i. kohezijskih državah članicah EU (Grčija, Irska, Portugalska in Španija), ki so rasle hitreje in v minulih letih dohitele evropsko povprečje, seveda ob ustreznih sredstvih, ki jih je Evropska komisija vlagala v ta območja in ob ustrezni sinergiji različnih politik, je tudi menil Strmšnik.
