Med njimi so dela Matije Jame, Mateja Sternena, Božidarja Jakca, Maksima Sedeja, Franceta Miheliča, Rika Debenjaka, eno likovno delo avtorja, čigar pripadnosti ni bilo mogoče ugotoviti, pa je ostalo v zgradbi veleposlaništva v Washingtonu.
Primopredaja umetniških del iz petih diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ, ki so po sporazumu o nasledstvu iz leta 2001 prešla v last petih naslednic nekdanje države, je potekala v skladu s sklepom osmega sestanka odbora za delitev diplomatsko-konzularnega premoženja nekdanje SFRJ.
Na prvem delovnem sestanku odbora v Zagrebu decembra 2001 so se predstavniki petih naslednic nekdanje SFRJ dogovorili za prevzem petih od skupno 108 poslopij veleposlaništev, konzulatov in rezidenc nekdanje skupne države. Sloveniji je pripadlo poslopje veleposlaništva v Washingtonu, Hrvaški veleposlaništvo v Parizu, ZRJ rezidenca v Parizu, Makedoniji generalni konzulat v Parizu, BiH pa poslopje veleposlaništva v Londonu.
Kot določa okvirni nasledstveni sporazum, se umetniška dela delijo po domicilnem načelu, po katerem umetniško delo pripada državi, iz katere izvira avtor dela. Če strokovnjaki ne morejo ugotoviti avtorja neke umetnine, ta ostane tam, kjer je bila doslej, ne glede na to, katera od držav naslednic dobi objekt, kjer se delo nahaja. Isto velja tudi za umetniška dela avtorjev, ki ne prihajajo z območja nekdanje SFRJ.
