Janša ponovno izvoljen

Janez Janša je bil na današnjem kongresu v Ljubljani ponovno izvoljen za predsednika SDS. Za takšno odločitev je glasovalo 554 od 569 delegatov, ki so se udeležili volitev. V zaključnem nastopu je staro-novi predsednik kongres označil kot največji in najbolj vsebinski doslej ter se zahvalil vsem, ki so jim prenehale funkcije v stranki.

Izvolili so tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. V izvršilni odbor so bili izvoljeni: Milan Zver, Mirko Zamernik, Romana Jordan Cizelj, Dragutin Mate, Zofija Mazej Kukovič, Žiga Turk, Miha Brejc, Dušan Strnad, Branko Grims, Vasko Simoniti, Anže Logar, Gregor Pivec, Pavel Rupar, Janko Požežnik, Dimitrij Kovačič, Franc Sušnik, Bojan Belna in Šarkanj Silvo. V nadzorni svet pa: Branko Kelemina, Robert Celec, Damjana Petavar Dobovšek, Brigita Brumen in Tomaž Deželak.

Janša se je v zaključnem nagovoru delegatkam in delegatom posebej zahvalil tudi članom vlade, ki je pod njegovim vodstvom Slovenijo vodila v prejšnjem mandatu. Ocenil je, da so bili solidna ekipa, ki je afirmirala Slovenijo v Evropi in ustvarila "nek imidž vlade". Člani vlade so po njegovem delali dobro, za majhno plačilo. "Veliko dobrega je bilo spregledano, vsaka napaka razglašena skoraj za zločin, vendar rezultati ostajajo in bodo ostali in tega nam nihče ne more vzeti," je dejal.

Kongres je bil po njegovi oceni soliden temelj za nadaljnje delo, z njim pa se je začel "proces nove paradigme, ki vodi v neko drugo slovensko republiko". Ob tem pa, kot je dejal, ni pomembno, kaj si mislijo drugi o njihovih predlogih. "Najprej bo predlagano omalovaževano, potem bo prešlo v nasprotovanje, ko pa bo čez nekaj let uresničeno, bodo vsi trdili, da so bili zraven," je dejal in dodal, da se je tako zgodilo tudi že velikokrat prej, posebej ob osamosvajanju Slovenije.

V izjavi za medije pred izvolitvijo je Janša sicer glede svoje napovedi o "drugi slovenski republiki" dejal, da mora Slovenija, če iz krize želi iziti kot zmagovalka, izvesti nekatere reforme. Sam je na današnjem kongresu naštel deset točk, pri katerih v SDS menijo, da so spremembe potrebne. Ko se bo odprla razprava, bo teh predlogov zagotovo še več, meni Janša.

Glede možnosti, da bi nov parlament dobili pred koncem sedanjega mandata, Janša pojasnjuje, da to ni odvisno od njih, temveč od tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. "Če bodo gospodarsko krizo, ki počasi postaja socialna in s tem politična kriza, reševali tako kot doslej, bo njihov mandat zagotovo krajši od štirih let."

Janša v bližnji prihodnosti v Sloveniji vidi razpotje dveh poti: "Ena bo šla v podobno smer, kot smo jo spremljali 27. aprila na slovenskih ulicah, druga alternativa pa so institucionalne spremembe." Če bo šla Slovenija pa poti institucionalnih sprememb, stvari ne bo treba reševati na ulici, dodaja Janša.

A hkrati opozarja, da ljudje protestirajo po številnih evropskih državah. "Kadar oblast ni pripravljena prisluhniti upravičenim zahtevam, do tega vedno pride. In tudi Slovenija pred to nevarnostjo ni imuna."

Čas, ko bi za svoje ideje potrebovali podporo predsednika vlade Boruta Pahorja, je po njegovih besedah že zdavnaj minil. "Zdaj je čas, ko za te ideje potrebujemo podporo tistih, ki imajo po ustavi v Sloveniji oblast, torej ljudstva. To bo na koncu odločilo, ne glede na to, kaj bo rekel kakšen ustavni sodnik ali poslanec vladne koalicije," je še dejal predsednik SDS.

SDS s spremenjenim strankarskim programom

Delegati kongresa SDS so potrdili tudi spremembe strankinega političnega programa ter sprejeli nekaj resolucij, s katerimi se je stranka opredelila do nekaterih aktualnih vprašanj. Med njimi je resolucija, v kateri SDS kot odgovor na krizo ponuja odgovorno socialno-tržno gospodarstvo.

Po besedah Milana Zvera, ki je na današnjem kongresu vodil tudi delovno skupino za pripravo predloga programa in resolucij, spremenjeni program stranke ne prinaša radikalnih sprememb. Kot je pojasnil, so ga nekoliko skrajšali, med ključne vrednote stranke pa so dodali tudi pozitiven odnos do okolja.

Med temeljnimi programskimi cilji sicer program SDS navaja razvojno paradigmo, družbo blaginje, na znanju temelječo družbo, učinkovito upravljanje z državo, upravljanje s prostorom in skrb za okolje ter področje mednarodne in evropske politike.

SDS odslej tudi s programskim tajnikom

Delegatke in delegati SDS so v nadaljevanju kongresa sprejeli spremembe strankinega statuta, nato pa prešli na volitve predsednika ter članov izvršilnega in nadzornega odbora. Med spremembami statuta so sprejeli določbo, po kateri bo imela stranka poleg glavnega tajnika še dodatnega tajnika, zadolženega za organiziranost in poslovanje stranke.

Po prvotnem osnutku sprememb statuta naj bi imel omenjeni dodatni tajnik naziv politični tajnik, vendar so člani njegov naziv na predlog Franceta Cukjatija na koncu spremenili v "programski tajnik". Večina članov skupine, ki je pred tem opravila razpravo o dopolnilih sprememb statuta, se je namreč strinjala, da prvotni naziv preveč spominja na nazive iz nekdanje skupne države.

Programskega tajnika sicer na predlog predsednika imenuje svet stranke, kot najresnejšega kandidata za to mesto pa se v medijih že nekaj časa omenja nekdanjega notranjega ministra Dragutina Mateja.