Švicarska poslanka in članica Sveta Evrope Ruth-Gaby Vermont Mangold je ob 100. obletnici prve podelitve Nobelove nagrade za mir ženski - takrat jo je prejela Avstrijka Bertha von Suttner - podala pobudo, da bi za Nobelovo nagrado za mir za leto 2005 nominirali 1000 žensk z vsega sveta. Med kandidatkama sta tudi Slovenki Anica Mikuš-Kos in Svetlana Slapšak.
"Jaz sem počaščena, vesela sem, ampak hkrati vem, da je mnogo žensk na tem svetu, na našem planetu, ki so mnogo več naredile kot jaz, tako da mi je hkrati tudi kar malo nerodno in nelagodno," je imenovanje komentirala Mikuš-Kosova.
Kot je na spletni strani www.1000peacewomen.org zapisala Vermot Mangoldova, bi morali v letu 2005 Nobelovo nagrado za mir podeliti 1000 ženskam za njihova neutrudljiva prizadevanja za mir. Pobudniki projekta tudi navajajo, da je v preteklosti to Nobelovo nagrado prejelo 80 moških in 20 organizacij ter le 12 žensk. Namen projekta je tako popraviti to krivico.
Projekt so sprejele ženske, aktivistke za mir po vsem svetu in je tako postal svetovna pobuda, pobudniki navajajo v sporočilu za javnost. Proces prijav in nominacij je potekal minuli dve leti,prijavljenih je bilo več kot 2000 žensk, izbrali pa so jih tisoč, ki svoje delo posvečaju miru in strpnosti ter ga opravljajo z moralnim pogumom in nikakor ne iz osebne koristi.
Vsako od tisočih izbranih žensk je po mnenju pobudnikov mogoče obravnavati kot popolnoma samostojno kandidatko za Nobelovo nagrado za mir. Nominirane so bile ženske z vseh celin iz vseh socialnih skupin in razredov - ženske iz vasi, učiteljice, umetniki in politiki, vse pa si prizadevajo za prihodnost brez nasilja. Te ženske svoje izkušnje in sposobnosti uporabljajo za boj za človekove pravice, proti diskriminaciji, nadlegovanju, politični mafiji.
Slovenski kandidatki za Nobelovo nagrado za mir
Na omenjeni spletni strani je objavljena tudi kratka biografija Anice Mikuš-Kos in Svetlane Slapšak. Kot navajajo, je Mikuš-Kosova, pediatrinja in otroška psihologinja, nudila pomoč begunskim otrokom iz konfliktnih območjih na Hrvaškem, v BiH, Makedoniji, na Kosovu, v Ingušetiji, Gruziji in Iraku. Mikuš-Kosova je sicer programska vodja Ustanove Skupaj - Regionalnega centra za psihosocialno dobrobit otrok.
Glede antropologinje in profesorice na Fakulteti za podiplomski študij humanistike (ISH) Slapšakove pa med drugim navajajo, da je že od 60. let minulega stoletja promovirala svobodo izražanja in človekove pravice. Leta 1983 je bila pobudnica peticije za prepoved smrtne kazni. To je bila prva objavljena tovrstna peticije v jugoslovanskih medijih. Ob začetku vojne v nekdanji Jugoslaviji je pobegnila v Slovenijo, kjer je organizirala žensko mirovno skupino in podpirala vojne begunce. Še vedno si prizadeva za kulturo miru na območju nekdanje Jugoslavije, so še zapisali. Sicer je tudi avtorica številnih del s področja klasičnih študij, ženskih študij in komparativistike.
