Slovenska bela, hrvaška modra

Zunanje ministrstvo je objavilo belo knjigo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Gre za zbirko že objavljenih dokumentov, ki podpirajo slovenska stališča v zvezi z nerešenim vprašanjem meje med državama.

Kot je ob predstavitvi poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel, gre za "neke vrste priročnik" glede meje med državama, ki naj bi "razčistil pojme". Bela knjiga je po njegovih besedah namenjena boljši informiranosti, z njo pa želi Slovenija spodbuditi nasprotno stran k dialogu. "Niti Hrvati niti mi nismo krivi, da moramo med sabo zarisati mejo," je dodal. Kot je še dejal, si želi več razumevanja v javnosti pri nadaljnjih korakih s Hrvaško. Pri tem je izrazil upanje na pogajanja, ki so po mnenju Slovenije primernejša od arbitraže.

Hkrati je izrazil tudi upanje, da zaradi izdaje bele knjige ne bo prišlo do zaostrovanja odnosov z Zagrebom. "To tudi ni namen te knjige," je še ponovil. Ob tem je pojasnil, da so trenutno stiki med Ljubljano in Zagrebom kontinuirani, zagotovil pa je, da pogajanj za zdaj ni. O tem je potrebno prej doseči še dogovor, je še dodal.

Kot je pojasnil zunanji minister, bela knjiga ni namenjena polemiziranju, ampak gre za faktografijo. V njej so zbrani dokumenti, kot so sodne odločbe, policijski zapisniki, sklepi o dedovanju in raziskovalne naloge oziroma večina dokumentov, ki so jih imeli na ministrstvu. Rupel je ob tem poudaril, da vseh argumentov vendarle niso razkrili in da še ohranjajo adute v rokavu.

Sanader za objavo modre knjige

Hrvaški premier Ivo Sanader je v odzivu na slovensko belo knjigo napovedal, da bo hrvaška vlada knjigo temeljito preučila in oblikovala stališče glede nje. Kot je še poudaril, bo na sestanku s hrvaškimi strokovnjaki predlagal, da Hrvaška objavi modro knjigo, v kateri bo predstavila svoje argumente in stališča glede tem, ki so obravnavane v slovenski beli knjigi.

Sanader je Ljubljano še enkrat pozval, naj državi spor glede meje rešita pred mednarodnim pravosodnim telesom: "Ljubljano še enkrat pozivam, da gremo skupaj pred mednarodno pravosodno telo in rešimo ta problem, kajti če bo vsaka stran s tem zavlačevala, problem ne bo rešen."

"Hrvaška vlada je uradno že predstavila svoje stališče in predlog slovenski vladi, da skupaj stopimo pred mednarodno pravosodno telo, vsak s svojimi argumenti. Hrvaški sabor in slovenski državni zbor pa naj se pred tem odločita, da bosta sprejela rezultate arbitraže," je še dejal Sanader ter ponovil svoje prepričanje, da bi bila to najboljša rešitev. Premier je sicer poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška vedno bili in sta prijateljski državi ter da je treba to prijateljstvo kljub odprtim vprašanjem negovati.

Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije pa je sporočilo, da bo preučilo belo knjigo, ko jo bo uradno prejelo.

Mesić: Odhod pred mednarodno telo ni potreben

Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa je v zvezi z reševanjem spora glede meje med Slovenijo in Hrvaško zatrdil, da so nekdanje jugoslovanske republike imele svoje meje, ki jih je ob razpadu SFRJ tudi potrdila Badinterjeva komisija. "Če vsak meter meje ni ugotovljen, ga pojdimo ugotoviti," je dejal Mesić, obenem pa je poudaril, da za odhod pred mednarodno pravosodno telo ni potrebe. Obenem je dodal, da je reševanje spora glede meje pred mednarodnim pravosodnim telesom, če se bosta s tem strinjala Ljubljana in Zagreb, vendarle ena od možnosti.

Slovenija vztraja pri stanju leta 1991

Slovenija glede meje s Hrvaško vztraja pri stališču, da je treba spoštovati stanje, kot je bilo na dan 25. junija 1991. Bela knjiga ne zajema celotne državne meje, ampak se osredotoča na teritorialni izhod na odprto morje, Piranski zaliv ter območja južno od reke Dragonje, reke Mure, vzhodno od Snežnika in katastrske občine Sekuliči na vzhodu Bele krajine.

Zajema dokumente, ki govorijo v prid slovenskim argumentom, da je Slovenija na omenjenih območjih izvajala jurisdikcijo pred in po dnevu osamosvojitve.

Izhod na morje

Slovenija tako vztraja, da je po razpadu nekdanje SFRJ ohranila teritorialni izhod na odprto morje. Država je namreč naslednica Osimskega sporazuma, ki določa mejo med Slovenijo in Italijo; ta na jugu sega do točke T5, ki je točka teritorialnega izhoda Slovenije na odprto morje. Država je tudi naslednica sporazuma med SFRJ in Italijo o razmejitvi epikontinentalnega pasu; ker ima Slovenija epikontinentalni pas, ima tudi teritorialni izhod na odprto morje, je pojasnjeno v knjigi.

Slovenija tudi vztraja, da ji pripada Piranski zaliv v celoti, meja pa poteka po črti, ki povezuje Rt Madona in Rt Savudrija ter po savudrijski obali. Slovenija je pred in po 25. juniju 1991 izvajala jurisdikcijo v celotnem Piranskem zalivu, Piranski zaliv pa ima status notranjih morskih voda, je še zapisano v beli knjigi.