Avtorici prispevka: Tina Čuček in Tina Smole
Slovenski volivci smo se 23. marca na posvetovalnem referendumu odločili za vstop v obe povezavi, kljub precejšnjemu nasprotovanju javnosti članstvu v zvezi Nato.
Dodatno je dvignila prah vilenska deklaracija, s katero je 10 vzhodnoevropskih držav – med njimi Slovenija – še pred vojno podprlo ameriško politiko do Iraka. Po mnenju mnogih analitikov eno največjih napak slovenske diplomacije, je vlada zagovarjala z morebitnimi težavami pri ratifikaciji pristopnih protokolov z vstop v Nato v ameriškem kongresu.
26. marca, so članice Nata v Bruslju podpisale pristopne protokole s sedmimi pristopnicami: Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.
13 od 19 članic zavezništva, med njimi ZDA, je protokole že ratificiralo. Že pred vstopom v Nato (predvidoma junija 2004) se je Slovenija vključila v delo številnih odborov zavezništva.
Sredi aprila je Evropska unija v Atenah podpisala pristopne pogodbe z desetimi pristopnicami. Vse države, razen Cipra, so pripravljenost na širitev potrdile na referendumih.
1. maja 2004 bodo v »evropski klub« tako vstopile: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija, ki kot opazovalke že sodelujejo v domala vseh institucijah EU.
Kopici odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško se je letos pridružilo še eno – ekološko – ribolovna cona (ERC) v Jadranu. Hrvaški sabor je odločitev o razglasitvi ERC čez leto dni sprejel 3. oktobra, le dober mesec pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami, in to kljub nasprotovanju Ljubljane zaradi nedoločene meje na morju in pozivom EU k dogovoru.
Sredi novembra je Hrvaška sporočila, da se bo začela pripravljati na arbitražo tako za morsko kot za del kopenske meje s Slovenijo.
Najnižjo točko v odnosih sta držav dosegli sredi avgusta, ko sta o svojih stališčih o ERC komunicirali v glavnem preko medijev. Zadnji dan avgusta je hrvaški zunanji minister Picula v intevjuju za Slobodno Dalmacijo dejal, da Slovenija nima stika z odprtim morjem. Zunanji minister Rupel je zato slovenskega veleposlanika v Zagrebu Petra Bekeša poklical na posvetovanje v Ljubljano. Slovenska politika je tudi večkrat pod vprašaj postavila podporo Hrvaški pri vključevanju v EU in Nato.