Letošnji posvet slovenske diplomacije, že deveti po vrsti, se je začel z govori zunanjega ministra Dimitrija Rupla, predsednika vlade Antona Ropa in predsednika države Janeza Drnovška. Vsi trije govorniki so se dotaknili tudi trenutnih razmer v svetu, predvsem iraške krize, in poudarili nujnost doseči enotnost v Varnostnem svetu ZN glede vojaškega posredovanja v Iraku.
Predsednik vlade Anton Rop je za 24 ur radijske novice povedal: "Mi vidimo svoj potencial in svoje področje dela ravno v skupni zunanji politiki EU. Vključevanje tega dela Evrope v evropske intergracije - bo in je - ena od naših osnovnih prioritet. Slovenija bo v zvezi s tem podprla vse integracijske procese."
Predsednik vlade je povedal tudi, da bodo v tem in prihodnjem tednu predvidoma končali priprave na ratifikacijo pogodbe NEK. V pogodbo bodo vključili nekatere predpostavke, ki so povezane s potencialnimi direktivami EU. Sočasno pa bodo predlagali tudi spremembe zakona o jederski varnosti. Tako bodo zagotovili rokovno opredelitev postavitve skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke in spremembo zakona za financiranje razgradnje NEK.
Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je za 24 ur radijske novice povedal: "Slovenija v celoti podpira napore OZN, da se kriza razreši po mirni poti. Pridružujemo se tudi sklepom zasedanja sveta za splošne zadeve in zunanje odnose EU, z dne 27. januarja, ki pravijo, da je cilj razorožitev Iraka. Irak pa mora v ta namen v celoti sodelovati z inšpektorji in mednarodno skupnostjo."
Rupel in Rop sta v nagovorih zbranim slovenskim diplomatom izpostavila tudi, da je Slovenija danes tik pred izpolnitvijo dveh najpomembnejših ciljev slovenske zunanje politike - vključitvijo v Evropsko unijo in Nato. Opozorila pa sta na pomembnost uspeha referendumov o vstopu države v obe povezavi, pri čemer je Rupel izrazil upanje, da bo Slovenija letos prepoznala svoje zgodovinske priložnosti.
Predsednik Drnovšek je svoj govor posvetil predvsem trenutnim razmeram v svetu
Dejal je, da je mednarodna politika trenutno zelo zapletena, zato državam ni lahko zavzeti stališča do svetovnih problemov, denimo vprašanja Iraka. Poleg tega gre tudi za vprašanje dolgoletnih zaveznikov in njihovih odnosov. Drnovšek je ob tem poudaril, da se zavzema za enotnost VS glede Iraka. V primeru, da VS ZN ne bo dosegel dogovora glede tega in se bodo ZDA odločile za vojaško intervencijo, bi namreč po Drnovškovem mnenju lahko prišlo do marginalizacije VS, pa tudi do zamer med zavezniki. V trenutnih razmerah je najslabša opredelitev za evropski oziroma ameriški pristop do napada na Irak, je poudaril predsednik. Slovenija se ne želi opredeliti ne za ZDA ne proti njim, zato poziva k poenotenju stališč. Drnovšek je izrazil prepričanje, da bo v VS ZN vendarle prišlo do dogovora. Ob tem je menil, da bo verjetno prišlo do vojaške intervencije v Iraku.
Nadaljevanje srečanje za zaprtimi vrati
Tokratno, tridnevno, srečanje, ki se nadaljuje za zaprtimi vrati, je namenjeno predvsem interni razpravi, analizi in usmeritvam na področjih, kot so vstopanje v EU in zvezo Nato ter delovanje na področju multilateralnega sodelovanja, sosednjih držav, JV Evrope in v regionalnih pobudah. Udeleženci posveta se bodo sešli s slovenskimi predstavniki v konvenciji o prihodnosti Evrope, na posebni okrogli mizi pa bodo govorili o položaju Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na tokratnem posvetu bodo posebno pozornost posvetili razpravi o dokumentu Primerna zunanja politika, ki potrjuje smernice zunanje politike, kot jih je leta 1999 sprejel državni zbor, hkrati pa vsebuje nekatere nove poudarke, ki so potrebni zaradi pričakovanih sprememb, ki jih bo prineslo članstvo Slovenije v EU in zvezi Nato.