Slovenci s sodobno tehnologijo v boj z revščino

O mladih slovenskih startupih z izjemnimi idejami in cilji smo že velikokrat poročali. Med njimi so takšni, ki bi nam z inovacijami radi olajšali življenja, pripomogli k čistejšemu okolju in bolj zdravemu življenjskemu stilu. A danes, na mednarodni dan boja proti revščini, smo sklenili, da izpostavimo mlado ekipo, ki ob napornih službah, študiju in drugih obveznostih kot prva na svetu ustvarja edinstveno aplikacijo, s katero bodo ljudje, ki še premorejo čut do sočloveka, lažje pomagali ubogim. Zelo konkretno, transparentno in enostavno.

"Utapljala sem se v solzah"

V današnjem času lahko svet delimo na tiste, ki imajo dovolj, in tiste, ki morajo sklonjenih glav zelo tiho prositi za pomoč. Po podatkih statističnega urada Slovenije pri nas pod pragom revščine živi 290.000 ljudi. O svojih zgodbah molčijo, saj je v potrošniškem svetu sramotno priznati, da si reven. Le redko kakšna zgodba doseže ušesa javnosti in ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Ena od njih pa je razlog, da se je porodila ideja o spletni platformi, kakršne svet še ne pozna.

"Vse se je začelo že dve leti nazaj, ko sem prebrala zgodbo 13-letnega fanta Erika in njegove 4-letne sestrice," pravi Nasti Šušnjara, idejna vodja projekta StoryLink. Kot opisuje zgodbo, ki so jo tedaj izpostavili sodelujoči v projektu Botrstvo, je njuna mati zbolela, zato so morali živeti le z očetovo majhno plačo. Denarja je zmanjkalo celo za hrano, zato sta ob večerih v posteljo večkrat legla lačna. Ko sta starša začela premišljevati, da bi otrokom omogočila dostojno življenje pri drugih ljudeh, jima je deček jasno povedal, da je raje lačen, kot da bi ju moral zapustiti. "Utapljala sem se v solzah, še preden sem prišla do konca članka. Bila sem zaprepadena in počutila sem se nemočno, vsi moji življenjski problemi so se mi nenadoma zdeli tako majhni in brezvezni. Spraševala sem se, kako se lahko to še vedno dogaja tudi pri nas, v razvitih državah, kjer je praktično vsega dovolj," pravi. Z velikim zanosom je Eriku, njegovi sestrici in nekaterim drugim otrokom z revnih družin ob pomoči svojih bližnjih pripravila 11 velikih paketov pomoči.

Kako bo deloval StoryLink?

Od tedaj dalje jim je pomagala po svojih močeh, a kmalu naletela na težavo. "Dejansko smo želeli dati otrokom, kar rabijo, a v resnici nikoli nismo vedeli, kaj res potrebujejo," pojasnjuje. Ob pogovorih s številnimi ljudmi okoli sebe, je dognala, da je dejansko zelo težko ugotoviti kaj ti otroci resnično potrebujejo. "Kar naenkrat se mi je med vožnjo v avtomobilu porodila ta ideja," pravi. Zbrala je ekipo in se lotila razvoja globalne dobrodelne platforme StoryLink, s katero želijo osrečiti otroke iz socialno ogroženih družin po vsem svetu.

"Ti otroci in njihove družine bodo lahko preko nas delili svoje življenjske zgodbe in natančno povedali, kaj potrebujejo za lažje življenje, ljudje s celega sveta pa bodo lahko prispevali za neposreden nakup teh izdelkov, ki jih bodo nato trgovci dostavili na dom," pojasnjuje. Izdelki, ki jih bodo naročali, bodo zelo širokega nabora in prilagojeni specifičnim potrebam posameznega otroka, pravi. Najpogostejši izdelki bodo prehranski izdelki, oblačila, izdelki za osebno nego in higieno, šolske potrebščine in igrače.

Kar je pri vsem tem najlepše, je to, da ti mladi ne hlastajo za velikimi zaslužki, temveč nameravajo delovati popolnoma neprofitno, celotni znesek posamezne donacije pa bo namenjen zgolj nakupu posameznega artikla.

Kako bomo vedeli, da bo šla pomoč v prave roke?

Kot nam je pojasnila Šušnjara, "ne želijo biti zgolj še ena dobrodelna organizacija, ki bo delala nekaj po svoje, temveč želimo biti velikim, že uveljavljenim v pomoč". Humanitarne organizacije imajo nadzor, stike in preverjene informacije o ljudeh, ki res potrebujejo pomoč. "Oni imajo stike z družinami in jih prijavljajo na našo platformo, tako da ne more priti do zlorabe," pravi in še dodaja, da so trenutno že v zaključni fazi pogovorov z eno od najbolj razširjenih tovrstnih organizacij v Sloveniji. "Ljudem želimo povrniti zaupanje v dobrodelnost, zato smo radikalno transparentni - vsa nakazila za nakup izdelkov bodo javno dostopna in bodo ljudje takoj točno vedeli, kam je šel njihov denar," pojanjuje.

Ekipa, ki trenutno šteje že 15 dobrosrčnih mladih, trenutno aktivno išče partnerje, pri čemer je glavni pogoj pri trgovcih ta, da ima lastno dostavo. "Največji strošek je ponavadi distribucija. Mi pa nimamo svoje distribucije, pač pa le povežemo že obstoječe kanale, ki jih uporabljajo," pojasnjuje Šušnjara. 

Takšnega neprofitnega startupa svet še ne pozna

Simpatična sogovornica ne skriva navdušenja nad tem, da smo se maloštevilni Slovenci spet prvi spomnili tovrstne rešitve. "Takšne zadeve ni še nikjer na svetu, niti v San Franciscu, kjer je trenutno velik trend ustanavljanja neprofitnih startupov. Zato smo naleteli na izjemno pozitiven feedback - tako od ljudi, kot od humanitarnih organizacij, s katerimi se dogovarjamo za sodelovanje. V ekipi nas je 15 in vsi cele dneve delamo na tem, da bomo platformo odprli v začetku decembra," pravi Šušnjara. Svoje delovanje nameravajo postopoma širiti tudi v drugih državah. Ob tem sicer upajo, da bodo postopoma ob podpornikih lahko koga tudi zaposlili, a zaenkrat vse delo, ki ga opravljajo, poteka na prostovoljni bazi.

V Sloveniji pod pragom tveganja revščine vsak 7. državljan

17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1992. S tem dnem opozarja na problem revščine v svetu in spodbuja aktivnosti za njeno zmanjševanje.

Statistični uradi evropskih držav sicer merijo relativno revščino. Predpostavljajo, da so revne tiste osebe, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo, to pa vodi v socialno izključenost. Niso prikrajšani le za osnovne dobrine, kot so hrana, obleka, obutev, stanovanje, ampak tudi pri običajnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in športnih dejavnostih, lahko jim je onemogočen tudi dostop do uresničevanja njihovih temeljnih pravic.

Po podatkih Eurostata za leto 2013 je v državah članicah EU tedaj živelo od dohodka, ki je bil nižji od praga tveganja revščine, približno 16,6 odstotka ali 83 milijonov ljudi. V Sloveniji je v lanskem letu 2014 živelo pod pragom tveganja revščine 14,5 odstotka ali 290.000 ljudi, to je vsak 7. prebivalec.