Slovenska okrasna drevesca letos z rumeno-zeleno nalepko

Letos izbrana rumeno-zelena barva po pojasnilih zavoda za gozdove simbolizira mlad gozd in pomen njegove nege. "Lastnike gozdov želimo ob tem spodbuditi k prav posebni novoletni zaobljubi: da v prihodnjem letu še več pozornosti namenijo negi mladega gozda. Prav iz njega bodo zrasli gozdovi prihodnosti," je sporočilo nalepke pojasnil direktor zavoda Franc Pogačnik.

Nalepke lahko lastniki gozdov pridobijo pri svojem revirnem gozdarju skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Nalepke so brezplačne ne glede na število drevesc.

Okrasna drevesca so z nalepko označena med prevozom in prodajo. Zrasla so v Sloveniji, bodisi v gozdu ali namenski pridelavi v drevesnicah, in so domačih gozdnih vrst. Najpogosteje so to navadne smreke. Zaradi lokalnega izvora in krajših transportnih poti imajo majhen ogljični odtis ter zmanjšujejo nevarnost za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile slovenske gozdove, so v sporočilu za javnost zapisali v zavodu za gozdove.

Kupci jih najpogosteje najdejo na tržnicah, pri lokalnih prodajalcih in v nekaterih trgovskih centrih ali pa tudi neposredno pri lastnikih gozdov.

Okrasna drevesca z nalepko zavoda izhajajo od tam, kjer bi jih tudi sicer odstranili, npr. z zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin izpod daljnovodov, ob cestnih brežinah, ponekod pa tudi iz pregostega mladega gozda. Z redčenjem mladega gozda se namreč ustvari prostor za rast prihodnjih generacij dreves.

"Ljudje si ob besedi gozd pogosto predstavljamo velika, debela drevesa, vendar je tudi mlad gozd pravi gozd - je naslednja generacija odraslih dreves. Z načrtno in pravočasno nego mu pomagamo, da se razvije v gozd, kakršnega si želimo v prihodnosti: zdrav, pester in odporen," so citirali Pogačnika.

Okrasnih drevesc sicer ni dovoljeno sekati samovoljno, čeprav so nam ta dostopna. "Prost dostop do gozdov je velika vrednota, vendar ne pomeni, da lahko v njih počnemo karkoli. Vsak gozd ima lastnika, mi pa smo v njem gostje. Gozd je prostor svobode, pa tudi odgovornosti in spoštovanja," je opozoril Pogačnik.

Poleg drevesc je v praznični dekoraciji iz gozda pogosto zaželen tudi mah, zavod za gozdove pa opominja, naj bo tudi nabiranje tega spoštljivo. Naenkrat ga je dovoljeno nabrati največ dva kilograma, pri tem pa le do ene petine površine, ki jo mah pokriva.

Enako kot pridobivanje pa z vidika upravljanja gozdov pomembno tudi odlaganje odsluženih okrasnih drevesc in mahu, so jasni v zavodu za gozdove. Drevesc in mahu ne smemo odvreči v gozd oziroma v naravo, saj lahko s tem vnesemo škodljivce in bolezni, ki ogrožajo naše gozdove. To še posebej velja za okrasna drevesca, pridelana zunaj Slovenije.

Enako velja tudi za drevesca v loncih. Odslužena drevesca in mah je treba tako odložiti skladno z navodili lokalne komunalne službe, praviloma med zeleni odrez oziroma primerno razrezana v zabojnike za organske odpadke ali na kompost.