Sicer bi na referendumu za vstop v unijo v trinajsterici kandidatk v povprečju glasovalo 65 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa bi pritrdilno odgovorilo 56 odstotkov anketirancev. Vključevanju v EU so najbolj naklonjeni Romuni, kjer bi na tovrstnem referendumu odgovor za obkrožilo kar 85 odstotkov vprašanih, sledijo Bolgari z 80-odstotno podporo, s 70-odstotno podporo Madžari, nad povprečjem so z 68-odstotno podporo še Turki in s 66-odstotno Slovaki. Podpora je najnižja v Estoniji (38 odstotkov), na Malti (40 odstotkov), v Latviji (46 odstotkov) in Litvi, kjer bi za vstop v povezavo na referendumu glasovala polovica vprašanih.
Kot že omenjeno, je slovenska podpora članstvu v EU v primerjavi z ostalimi kandidatkami pod povprečjem, vendar pa so Slovenci daleč najbolje obveščeni o pristopnem procesu oziroma o širitvi unije sploh. Po ugotovitvah Eurobarometra je namreč o pristopnem procesu dobro obveščenih 57 odstotkov vprašanih Slovencev, o širitvi pa 54 odstotkov, medtem ko se v celotni trinajsterici le 28 odstotkov anketirancev čuti dobro obveščene o širitvi, en odstotek več pa jih meni, da so dobro informirani o vključevanju svoje države v EU. Tudi po mnenju vodje delegacije Evropske komisije v Sloveniji, veleposlanika Erica van der Lindna, je "raziskava pokazala, da so prebivalci držav kandidatk in še posebej Slovenije zelo dobro obveščeni o procesu pristopa k EU in o strukturi ter delovanju institucij unije." Kot je dodal, to kaže tudi na "uspešnost komunikacijske strategije, ki jo delegacija Evropske komisije v Sloveniji izvaja že od leta 1999.
Glede na to, da je v raziskavi opaziti večji dvom glede članstva v EU v najbolje pripravljenih kandidatkah, bo delegacija komunikacijsko strategijo v prihodnjem letu še okrepila," je še napovedal van der Linden.
Povprečno vsak šesti od desetih anketirancev v kandidatkah sicer meni, da bi bilo članstvo njihove države v EU "dobra stvar". Tovrstna podpora v članicah EU je v povprečju precej nižja, 49-odstotna. Razlika med članicami in kandidatkami je še večja pri številu ljudi, ki menijo, da je članstvo v uniji "slaba stvar"; medtem ko je tega mnenja v povprečju 10 odstotkov vprašanih iz kandidatk, pa je ta odstotek v Eu za skoraj trikrat večji (29 odstotkov).
Povprečno 52 odstotkov vprašanih v kandidatkah ima pozitivno sliko o EU, medtem ko jih je le 18 odstotkov dejalo, da unija v njih zbuja negativne občutke. Prvih je največ v Romuniji in Bolgariji (70 odstotkov), drugih pa na Malti (34 odstotkov). Kar zadeva državljane EU, unija pozitivno sliko v povprečju zbuja pri 42 odstotkih vprašanih, medtem ko je delež tistih, ki imajo o povezavi negativno sliko, enak tistemu iz kandidatk, torej 18-odstoten. Kar zadeva zaupanje v EU, je to v kandidatkah v povprečju 62-odstotno, medtem ko je v članicah unije ta delež 41-odstoten. Največ zaupanja v povezavo imajo znova Romuni in Bolgari (74 oziroma 72 odstotkov), največje pomanjkanje pa so v tem pogledu zabeležili v Turčiji (34 odstotkov) in na Malti (35 odstotkov).
Velike razlike so se pokazale tudi pri vprašanju, kako državljani kandidatk ocenjujejo hitrost pogajalskega procesa. Medtem ko je 39 odstotkov Turkov (Turčija je prošnjo za članstvo vložila že v 1960-ih) menilo, da je proces zastal, pa 22 odstotkov Maltežanov meni, da ta napreduje "kolikor hitro je mogoče". Omenjeno raziskavo so v 13 kandidatkah opravili oktobra letos, v njej pa je na enaka vprašanja odgovarjalo po 1000 prebivalcev, starejših od 15 let, z izjemo Malte in Cipra, kjer je v anketi sodelovalo po 500 ljudi.
