Slovenska policija prosilce za azil nelegalno vrača v 'pekel na Balkanu'?

Delež tujcev, ki po prijetju zaradi nezakonitega prestopa meje v postopkih na policijskih postajah izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito, se je v letošnjem letu izrazito povečal – če je bilo predhodno nekajletno povprečje okoli 30 %, delež letos presega 50 %. Da bi omejili uporabo postopkov mednarodne zaščite za nezakonito potovanje preko Slovenije, je Generalna policijska uprava vsem policijskim upravam izdala navodila za usklajeno vodenje postopkov.

Iz navodil, ki so jih prejeli policisti (dokument hranimo v uredništvu), je jasno, da morajo tem osebam omejiti gibanje v centru za tujce, s čimer se postopek zavlačuje do negativnega odgovora."Namen je, da tujcu, ki po prejetju zaradi nezakonitega prestopa meje izrazi namero zaprositi za mednarodno zaščito, po opravljenih postopkih policije in hitri izvedbi postopkov po mednarodni zaščiti (sprejemu prošnje, opravljenemu razgovoru, odločitvi) do pravnomočnosti in izvršljivosti negativne odločbe o mednarodni zaščiti omejimo gibanje v Centru za tujce in tako omogočimo bodisi vračanje v državo, iz katere je predhodno prišel, bodisi vračanje v izvorno državo. S tem tujcu onemogočimo nadaljnjo potovanje v ciljno državo oziroma zlorabo postopka mednarodne zaščite, posredno pa zmanjšujemo privlačnost smeri nezakonitega potovanja preko naše države," med drugim piše v navodilih.

Čeprav je bilo to sprva mišljeno zgolj kot poskusno obdobje za čas med 3. junijem in 3. julijem, se tovrstna praksa po naših informacijah še vedno nadaljuje, obdobje koronakrize pa za to ustvarja idealne pogoje. Oseba, ki se ji omeji gibanje, ima sicer pravico vložiti tožbo na upravno sodišče, česar pa v sedanjih razmerah ne more storiti.

Odvetnica: Navodilo je nejasno in v nasprotju z veljavno zakonodajo v Sloveniji

Po mnenju odvetnice Dine Bulog je navodilo policije na več mestih nejasno in v nasprotju z veljavno zakonodajo v Sloveniji."Razvidno je, da policija očitno ne loči med pojmoma tujec in prosilec za mednarodno zaščito. Tujec, ki se znajde na območju Slovenije in je npr. tukaj prijet zaradi ilegalnega prehajanja meje, postane z dnem, ko v Sloveniji poda prošnjo za mednarodno zaščito, prosilec za azil in ni več tujec, to pomeni, da zanj velja ZMZ-1 (Zakon o mednarodni zaščiti, op. a.) in ne več ZTuj-2 (Zakon o tujcih-2, op. a.). Celo pred tem, to je takoj, ko taka oseba izrazi namero o tem, da bi v Sloveniji rada zaprosila za azil, ji policija oz. katerikoli drug državni organ mora to omogočiti. To pomeni, da se o tem nemudoma obvesti Sektor za mednarodno zaščito pri MNZ-ju, kjer uradne osebe MNZ-ja vodijo postopek sprejema prošnje in nato nadaljnji vsebinski postopek," pojasnjuje. 

Navodilo je po njenem mnenju nezakonito tudi zato, ker iz njega izhaja, kot da je policija tista, ki bi bila zadolžena za preprečevanje zlorab v azilnem postopku in za to, da tujcem omejujejo gibanje. "To ne drži, prosilcem za mednarodno zaščito gibanje omejuje MNZ oz. pristojne osebe, postopki in pogoji pa so tudi zelo natančno določeni- npr. 84. čl. ZMZ-1."

Tudi odvetnica Nana Weber pojasnjuje, da je pravna podlaga za omejitev gibanja 84. člen Zakona o mednarodni zaščiti, sklep pa izda Ministrstvo za notranje zadeve. "Zoper sklep o omejitvi gibanja ima prosilec možnost vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh, sodišče pa mora o tem nemudoma odločiti (najpozneje v treh delovnih dneh). V zvezi s tem opažam različno prakso naših sodišč glede izdanih sklepov o omejitvi gibanja s strani ministrstva za notranje zadeve, česar pa ne morem komentirati podrobneje, saj je v vsakem posameznem primeru pomembna presoja dejanskih okoliščin," je sporočila.

Protest v centru za tujce v Postojni: 'Apelirajo na javnost, naj ne dovoli policiji, da jih vrne v ta pekel'

V centru za tujce v Postojni je sicer včeraj potekal protest beguncev, ki jim grozi vrnitev v Bosno in Hercegovino. Vedoč, da bodo pri tem podvrženi najhujšim zlorabam človekovih pravic – brutalnost taborišč na Balkanu in nasilje obmejne policije sta zdaj že vsem dobro poznana – so na liste papirja napisali, da zahtevajo svobodo in pravico do prošnje za azil, nekateri pa so se protestno celo samopoškodovali.

"Razlogi za protest so jasni: Slovenija jih želi protipravno vrniti na Hrvaško, brez možnosti pritožbe. V Centru za tujce medtem vladajo nehumane razmere. Ljudje, ki so jih prijeli na meji, so zaprti v kontejnerje in nimajo najosnovnejše oskrbe, v skladiščnih prostorih jih je natrpanih več kot 180," so opozorili v Ambasadi Rog, ob tem pa so objavili tudi fotografije in posnetke dogajanja.

Po njihovih besedah policija vsem prosilcem za azil odreja odvzem prostosti, čeprav sodišče takšne odločbe redno zavrača kot protipravne, še več pa je zaprtih oseb, ki prošenj za azil sploh niso mogli podati. "Čeprav so za to na policiji navedli konkretne razloge, so dobili zgolj odločbe o odstranitvi iz države, v katerih je lažno navedeno, da so “prišli iskat službe”. V tem času niso imeli na voljo pravnega zastopstva, zato se na odločbe niso mogli pritožiti. Ko smo poskušali obiskati zaprte osebe, so nam odgovorili, da obiski zaradi karantene niso dovoljeni," so zapisali na svoji Facebookovi strani.

Slovenska policija z ministrom Alešem Hojsom na čelu tako po njihovem mnenju sploh ne skriva več dejstva, da izvaja ilegalna verižna vračanja v BiH, vedoč, da bodo ljudje pri tem podvrženi najhujšim zlorabam človekovih pravic. Odkrito jim tudi odreka pravno pomoč, s katero bi lahko oporekali takšnim vrnitvam, saj osebe, ki iz arbitrarnih razlogov niso bile sprejete v azilne postopke, ne morejo do odvetnika, da bi uveljavljale načela nevračanja.

"Na tem mestu poudarimo, da so v Sloveniji zaprti begunci že dodobra spoznali brutalnost taborišč na Balkanu in nasilje obmejne policije – pretepanja, mučenja in ropi s strani hrvaške policije so bili že izčrpno dokumentirani in nekatera evropska sodišča so iz teh razlogov vračanje na Hrvaško prepovedala. Zato se želijo vrnitvi izogniti za vsako ceno. S protestom in dejanjem samopoškodovanja apelirajo na javnost, naj sliši njihov glas in ne dovoli policiji, da jih vrne v ta pekel," so še opozorili na Ambasadi Rog in zapisali, da ostro nasprotujejo sistemu množičnih izgonov, pa tudi "skladiščenju" ljudi v nehumanih razmerah. Zahtevajo človeško obravnavo in pravico do azila za vse.

Policija očitke zavrača: Do dokončne rešitve postopka za mednarodno zaščito tujcev ne vračamo

Na Policiji so pojasnili, da je v Centru za tujce nastanjenih 141 državljanov tretjih držav. Objekt je razdeljen na štiri nastanitvene oddelke - dva za moške, eden za mladoletnike brez spremstva in eden za ranljive kategorije. Dodatno je vzpostavljena tudi nastanitvena enota z bivalnimi kontejnerji, v katero z namenom omejevanja in preprečevanja širjenja virusa covid-19 namestijo na novo nastanjene tujce. "Skupna kapaciteta Centra za tujce je 250 oseb, zato je težko razumeti očitke o prenatrpanosti in slabih razmerah, je pa način nastanitev prilagojen preprečevanju širjenja virusa. Vsem tujcem je poleg osnovne oskrbe zagotovljena še psihosocialna oskrba, zdravstvena oskrba in druga potrebna oskrba, ki je lahko različna glede na individualnost primera," so zapisali.

Zavrnili so tudi očitke, da jim ni omogočena pravna pomoč ali dana možnost za podajo prošnje za mednarodno zaščito. "Slednjo namreč lahko podajo takoj pri prestopu državne meje oz. prvem stiku s policisti, lahko pa tudi tekom bivanja v Centru za tujce. Na današnji dan je v Centru za tujce nastanjen 101 tujec, ki izrazil namero podati vlogo za mednarodno zaščito. Policija v primerih izražene namere v centru za tujce namero posreduje v prevod in kasneje pristojnim na MNZ v nadaljnji postopek. Do dokončne rešitve postopka za mednarodno zaščito policija tujcev ne vrača." Poudarjajo tudi, da policija ni pristojna za odločanje o omejitvi gibanja prosilcem za mednarodno zaščito. 

Glede protesta v centru za tujce v Postojni so povedali, da so policisti v torek popoldne obravnavali dogodek, v katerem sta državljan Alžirije in državljan Maroka splezala na bivalni kontejner, od koder sta izražala nestrinjanje z odločitvijo o omejitvi gibanja v Centru za tujce. Kmalu po posredovanju policistov sta oba prostovoljno sestopila s kontejnerja. Alžircu, ki se je pri tem tudi samopoškodoval, so takoj ponudili tako zdravniško kot psihosocialno pomoč. Tujci po njihovih besedah lahko sprejemajo tudi obiske, ki pa so trenutno zaradi preprečitve širjenja virusa covid-19 omejeni na tiste, ki so nujni za reševanje postopkovnih zadev zaradi omejitve gibanja in postopkov mednarodne zaščite ter vračanja. 

Center oz. njihovi uslužbenci s posamezniki vodijo individualne postopke, še pojasnjuje policija. V kolikor se v postopku ugotovi, da obstajajo zadržki za vračanje, se to upošteva in postopek vračanja prekine. V kolikor zadržkov ni, policijski inšpektorji in ostali sodelavci v centru izvedejo vse potrebno, da se izvrši odločba o vrnitvi oz. da se državljana tretje države vrne v državo izvora oz. v državo, iz katere je prišel v Slovenijo. Vsakemu tujcu, ki je sprejet v Center za tujce, je v ta namen izdana odločba, ki je pripravljena in izdana ob prisotnosti prevajalca. Po sprejemu tujcev v center so seznanjeni z nadaljnjimi, z zakonom določenimi postopki. Ti so lahko:
- vračanje, na podlagi dvostranskih sporazumov, v sosednje države, od koder so nezakonito prišli v Republiko Slovenijo,
- vračanje v državo izvora, ali v drugo državo, ki jih je pripravljena sprejeti, 
- možnost podaje prošnje za mednarodno zaščito. 

MNZ: Tujcem se vedno zagotavljajo vse pravice

Z Ministrstva za notranje zadeve pa so sporočili, da se v okviru svojih pristojnosti in možnosti, ki jih zagotavlja veljavna zakonodaja, ves čas odzivajo na aktualne razmere na področju migracij.

"S ciljem zagotavljanja učinkovitih postopkov mednarodne zaščite oseb, ki potrebujejo pomoč, in hkrati z namenom, da se preprečujejo zlorabe tega postopka, v okviru zakonskih možnosti ves čas prilagajamo svoje delo razmeram na področju migracij. Modalitete izvajanja postopkov mednarodne zaščite lahko vključujejo tudi izvajanje postopkov na policijskih postajah, ki jih javni uslužbenci ministrstva vodijo v okviru svojih pristojnosti in v skladu z nalogami, opredeljenimi za delovno mesto, ki ga zasedajo. Ne glede na kraj izvedbe postopka se tujcem, ki izrazijo namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito, vedno zagotavljajo vse pravice in jamstva, ki jim jih zagotavlja Zakon o mednarodni zaščiti (vključno s pravno pomočjo). Glede na okoliščine vsakega posameznega primera se v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti izvajajo posamezna upravna dejanja in sprejemajo odločitve v postopku mednarodne zaščite, vključno z ukrepom omejitve gibanja, ki se odredi, ko so za to izpolnjeni pogoji v skladu z načelom zakonitosti in sorazmernosti." 

Letos (januar–julij 2020) je bil status mednarodne zaščite priznan 70 osebam, so še navedli.