Protesti 5. novembra so bili eni hujših v Sloveniji v zadnjih letih, obveščevalne službe in Policija pa so opozarjale, da imajo informacije, da bi se lahko spremenili z izgred – nekateri naj bi tja prišli ravno zato, da bi lahko napadli policiste. Njihove napovedi so se uresničile, saj je bilo že v začetku popoldanskega zbiranja jasno, da so številni med 500 posamezniki, ki so se zbrali na Trgu republike, tja prišli le z namenom spodbujanja nasilja. Številni so tako v policiste in druge metali granitne kocke in palice ali pa se spopadli s pestmi.
Policija je na povečano nasilje, v katerem so bili poškodovani policisti, novinarji in protestniki, odgovorila s prisilnimi sredstvi: proti množici je poletel solzivec, uporabili so vodni top in prvič v zgodovini samostojne Slovenije tudi gumijaste naboje. S Slovenske policije so nam informacijo potrdili: "Na Slovenski cesti je bil uporabljen vodni curek, na Prešernovem trgu pa plinska sredstva. Na Trgu republike in ostalih mestih so bili za obvladovanje izgrednikov uporabljeni odrivanje množice in službeni konji, poleg tega pa so bila uporabljena tudi sredstva za pasivizacijo – pet gumijastih nabojev zoper do sedaj še neznane osebe." Do tokratnih izgredov policija gumijastih nabojev proti protestnikom še ni uporabila. Bolj pa smo navajeni o streljanju z gumijastimi naboji slišati iz držav, ki so na robu definicije propadle države, kot so na primer Egipt, Belorusija in podobne države tretjega sveta.
Vodni top so prvič uporabili v času druge vlade Janez Janše, ko je Slovenijo zajel val protestov, ki so se začeli v Mariboru. Povod za širjenje protestov po Sloveniji leta 2012 je bilo med drugim tudi javno prepričanje, da je bila Policija na drugih protestih, ki so potekali relativno mirno, preveč nasilna.
Nenevarni naboji, ki to niso
Gumijaste naboje je leta 1970 izumilo britansko obrambno ministrstvo, zato da so se z njimi na "varnejši" in "bolj human" način zoperstavili protestnikom v Severni Irski. V 50 letih njihovega obstoja so po svetu povzročili več tisoč primerov smrti, hudih poškodb in slepote. Pogosto so jih namreč varnostne sile usmerjale neposredno v glavo, vrat ali druge vitalne organe, in to z zelo kratke razdalje.
Ravno zato obstajajo posebna pravila, kako in kdaj lahko takšna sredstva policist uporabi. Plinski naboj ali snov izstreli s plinsko pištolo, puško ali drugo napravo, plinsko ročno bombo odvrže, druga sredstva pa razprši v smeri oseb, zoper katere jih uporablja. "Plinskih in drugih sredstev za pasivizacijo policist ne sme usmerjeno odvreči ali izstreliti v vitalne dele telesa, kot so glava, vrat in genitalije, razen če je to nujno, ker oseba neposredno ogroža življenje policistov ali druge osebe," so nam pojasnili na Policiji. Gumijasti naboji so se sicer skozi leta posodabljali in se spreminjali, a jih policisti najpogosteje uporabijo kot zadnje sredstvo, ko milejši ukrepi niso zadostni.
Tudi Slovenska vojska lahko po naši zakonodaji uporablja gumijaste naboje, le da so njena pooblastila nekoliko bolj omejena pooblastila. Kot so nam že pojasnili septembra, teh do takrat še niso uporabili.
Ne gre za gumijaste kroglice
Kot smo že pojasnili, so gumijasti naboji v resnici veliko večji in bolj podobni pravim nabojem. Kljub svojemu imenu imajo namreč pogosto kovinsko sredico, ki je prevlečena s trdo gumo ali plastiko. Kovina oziroma kakšna druga trda snov jim je dodana zato, da so težji. Gumijasti naboji so lahko izdelani tudi iz drugih materialov. "Za gumijasti izstrelek se šteje izstrelek iz gume, pene, plastike, peska ali drugega materiala s podobnim učinkom," so nam pojasnili na Policiji.
KOMENTARJI (1071)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.