Avtorica prispevka: Tjaša Slokar
Petnajstega februarja se bo tako predvidoma začela sezona odločanja na voliščih. Referendum o izbrisanih, njegova usoda je v rokah ustavnih sodnikov, bi zagotovo lahko uvrstili že med volilno kampanjo za evropske volitve, ki pa bodo pomenile ogrevanje za najpomembnejši dogodek za slovenske politike letos - parlamentarne volitve. Volilna kampanja se je tako pravzaprav že začela.
"Upam, da v tem letu volilna tema ne bo populizem in ksenofobne teme, ker bo imela Slovenija kot celota v odnosu do Evrope veliko priložnost, da bo delovala bistveno bolj slovensko kot doslej, zato bi bilo slabo, če bi se ta populizem in ksenofobija stopnjevala v prihodnjem letu," je povedal Gregor Golobič, LDS, Janez Janša, SDS pa upa, da se bo razpravljalo predvsem o zdravstveni in davčni reformi. "Z davčno reformo, ki jo sedaj pripravlja vlada, vsaj zaenkrat, ni nihče zadovoljen. Upam, da zato glavna predvolilna tema ne bodo spet kakšni avnojski sklepi ali pa kakšni drugi okostnjaki iz omar, ker to nekako ni normalna razprava, ampak je treba razpravljati o temah, ki dejansko določajo naš dan."
Vmes pa bomo praznovali za državljane najpomembnejši dogodek tega leta - vstop v Evropsko unijo. 30. april in 1. maj bosta torej dneva, namenjena veselju. Z nami bo praznoval tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, predvidoma v Novi Gorici.
"Organizatorji teh prireditev so lokalne skupnosti, torej občine. Nova Gorica bo organizirala prireditve skupaj z italijansko Gorico, podoben pa bo položaj tudi na avstrijsko–slovenski meji, kjer bo Gornja Radgona z avstrijsko Bad Radkersburg na predvečer vstopa v EU prav tako organizirala številne prireditve in slovesnosti. Omeniti velja še dve prireditvi 1. maja na obeh tromejah Avstrija-Italija-Slovenija in pa Slovenija-Avstrija-Madžarska," je razložil tiskovni predstavnik vlade Gregor Krajc.
Slovenskim zastavam se bo pridružila evropska in slovenski politiki se bodo v nedeljo, 13. junija, borili za vstop v Evropski parlament. Slovenija bo imela sedem poslancev, izbirali pa jih bodo slovenski volivci, tako da bodo obkrožili eno od ponujenih strankarskih list. Opozicija je predlagala, da bi zaradi stroškov evropske in parlamentarne volitve razpisali na isti dan, vendar pa bo to očitno ostal le predlog.
"Sam bi najraje videl, da bi imeli vse volitve na en dan, tako da te energije za volitve in za kampanje ne bi bile tako razpršene in ne bi vzele toliko časa. Menim pa, da bi bil vložek v to, da bi prišli čisto formalnopravno do možnosti združitve volitev tako velik, da bi presegli korist," je povedal Borut Pahor, predsednik Državnega zbora.
Politična bitka za ključna mesta v državi bo jeseni postala neusmiljena. Liberalna demokracija, ki po merjenju javnega mnenja še vedno premočno vodi, verjetno računa na to, da bo svoj mandat nadaljevala, SDS pa zatrjuje, da bo po volitvah vse drugače.
Na veliko se že špekulira tudi o novih koalicijah. Novi Demos njegovi akterji označujejo za slabo domišljeno fantastiko, partnerstvo med LDS in SDS pa za ponavljajoči se šlager.
"Na nek način se s tem nagovarja volilce v smislu "ne volite za druge kot za tiste, za katere ste že volili, ker bodo po volitvah tako ali tako skupaj," je situacijo slikovito razložil Janša, Golobič pa meni, da je zelo pomembno, če bo strankam v tem letu uspelo sodelovati več kot v preteklih letih. "Slovenija v odnosu do Evrope ne bo nastopala kot leva, desna, rdeča črna, ampak kot Slovenija."
Da bo sodelovanje med strankami potrebno, se strinjajo vsi, saj bodo zaradi vstopa v Evropsko unijo, kjer vlada konservativna politična opcija, morali tudi liberalno misleči slovenski politiki zaveznike iskati pri desnici. Upajmo le, da jim bo umazano perilo uspelo oprati doma.
