Slovenska vojska se odpoveduje 215 milijonom evrov zaradi poplav

Iz razrezov proračunov in obstoječih projekcij rasti BDP-ja je iz naših virov jasno, da bo Slovenska vojska do leta 2025 prispevala 215 milijonov evrov sredstev za sanacijo Slovenije. Takšna je namreč razlika med načrti in sprejetimi strateškimi dokumenti ter predvidenimi proračuni. Slovenska vojska bo zaradi sanacij poplav torej namenila 1,39 odstotka bruto domačega proizvoda in ne 1,54, kot je bilo do zdaj navedeno v strateških dokumentih. Zaveza, da bo do leta 2030 dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, kljub temu ostaja. 

Ob prerazporeditvi sredstev naj bi Slovenska vojska namreč leta 2023 v solidarnostni sklad namenila 32 milijonov evrov, za leto 2024 80 milijonov evrov, za leto 2025 pa 103 milijone evrov, kar skupno nanese kar 215 milijonov za solidarnostni sklad. Ob tem naj bi zadržali vse ključne programe, ki so jih predvidevali v naslednjih treh letih – nakup osmih bojnih kolesnih vozil 8x8, šest večnamenskih helikopterjev, dodatno transportno letalo Spartan in sistem protiletalske obrambe Iris. 

Kot navajajo v Uradnem listu Republike Slovenije, se bo moral obseg obrambnih izdatkov, ki bo lahko učinkovito podpiral postavljene cilje, postopoma povečevati in najpozneje do leta 2030 dosegati dva odstotka BDP-ja ter nato ohranjati to raven do leta 2040. Za investicije v glavno opremo bo vsako leto namenjenih najmanj 20 odstotkov obrambnih izdatkov, za raziskave, razvoj in inovacije pa bosta namenjena najmanj dva odstotka obrambnih izdatkov. 

Slovenska vojska je in še aktivno pomaga na prizadetih območjih

Slovenska vojska je v začetku avgusta učinkovito priskočila na pomoč najbolj pomoči potrebnim, torej tistim, ki so se znašli v primežu poplav. Na teren so tako napotili kar 600 aktivnih pripadnic in pripadnikov, zaradi težke dostopnosti in ponekod izredno težkih razmer pa je glavno vlogo igrala tudi helikopterska pomoč. 

V povprečju je bilo na območju poplav na dan aktivnih pet helikopterjev, ki so od 4. do 15. avgusta naleteli 210 ur, prepeljali 500 oseb in 152 ton različnega tovora. Ob tem so ekipe zagotavljale še dodatno helikoptersko nujno medicinsko pomoč, pri čemer so zagotovile 42 posredovanj, v katerih so prepeljali 42 oseb in pri tem naleteli 45 ur.

Na terenu je bilo dnevno prisotnih več kot 30 prekucnih vozil, tovornih vozil s platformo, avtocisterne za vodo in za gorivo. Da situacije niso jemali z levo roko, poroča tudi dejstvo, da so bili na terenu vsi razpoložljivi delovni stroji, med njimi buldožerji, bagri in kombinirke ter več kot 20 kolesnih oklepnih vozil. Skupno so prevozili več kot 16.000 kilometrov, porabili 31.092 litrov goriva in 147.103 litre kerozina. 

Naloge je Slovenska vojska opravljala na več kot 15 območjih po vsej državi, med drugim v Solčavi, Nazarjah, Braslovčah, Kamniku, Mengšu, Komendi, Škofji Loki, na Prevaljah, v Črni na Koroškem, Dravogradu in Mežici. Kljub deaktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah pa je Slovenska vojska na prizadetih območjih še ostala. Svojo pomoč nudi pri odstranjevanju posledic poplav in plazov, pomaga z inženirskimi, gradbenimi in mostovnimi enotami, enotami za oskrbo z vodo in medicinskimi ekipami s terenskimi reševalnimi vozili, vojaškim spremstvom tujih oboroženih sil na prizadetih območjih ter nadaljuje načrtovana in usklajena dela.

Pahorjeva vlada je privarčevala določena finančna sredstva

Običajno je politika pod krinko krize najprej pobrala sredstva Slovenske vojske. Največji tovrstni udarec na finančno stanje je Slovenska vojska doživela pod Pahorjevo vlado, ko je bila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Od 110 milijonov evrov, ki jih je privarčevala Pahorjeva vlada, je bilo 105 milijonov evrov z Ministrstva za obrambo, iz postavke Slovenske vojske, namenjeno za investicije.