Avtorica prispevka: Barbara Janežič
Najsodobnejši avtocestni odsek smo lahko začeli uporabljati v petek. Med Klancem in Črnim Kalom je bilo za gradbenike 8 najzahtevnejših kilometrov gradnje doslej. Na teh nekaj kilometrih imamo najdaljši predor in najvišji viadukt v državi, ki sta oba zgrajena po sodobnih metodah.
Ksenija Marc, vodja nadzora gradnje na viaduktu Črni Kal je o gradnji povedala: "Določene faze del so bile prvič uporabljene prav v Sloveniji. Recimo gradnja stebrov s samoplezujočim opažem je nekaj, kar smo se morali vsi naučiti; od tehnike, rokovanja s strokovno zelo zahtevno opremo in predvsem delo v odvisnosti od zahtev, ki ti jih daje ta višina. "
Ta odsek je tudi moderno dobro opremljen, kar seveda pomeni, da je tudi najdražji. Zanj so porabili 56, 7 milijarde tolarjev. Investitorji pa so ga poimenovali kar prva pametna avtocesta v državi. Elektro strojne opreme, kot so jo vgradili tu ni nikjer v državi.
"Gre za tehnologijo videonadzornih kamer, mikrovalovnih detektorjev, spremenljivih prometnih znakov, ki so povezani v sistem in spremljajo potek prometa po celotni trasi," je o tehnični opremljenosti povedal Blaž Gostiša, vodja sistema za nadzor Kozina.
Takšna oprema pa zahteva tudi sodoben nadzorno upravljalni center, ki so ga postavili na Kozini. V upanju, da bodo v prihodnje posodobili tudi obstoječe ceste, kar ponekod že počno, in da bo center postal regionalnega pomena.
Vse bolj pa uporabnike zanima tudi pretočnost avtocest, ki jo zagotavljajo na različne načine tudi z zmanjševanjem števila valut in s sodobnimi plačilnimi sistemi. Eden od njih je ABC sistem, ki ga uporablja že več 183 tisoč voznikov.
"Na področju pobiranja cestnine smo v zadnjih letih pričeli sprejemati skoraj vse glavne plačilnokreditne kartice. Poleg tega smo uvedli tudi lastno Dars plačilno kartico," je o plačevanju cestnine za Dars povedal Peter Kejžar.
Vse to je postanke zmanjšalo na povprečnih 20 sekund. Če se vrnemo le nekaj let nazaj, so bile kolone pred cestninskimi postajami nekaj povsem običajnega. Danes nanje naletimo le redko. Vozniki v kolonah čakajo večinoma na koncu avtocest, kar kaže na nujnost dograditve avtocestnega križa. Letos sprejeti nacionalni program predvideva, da bodo vzhod - zahod ter sever - jug povezani do konca leta 2013. Takrat naj bi začeli graditi še dodatni program avtocest in hitrih cest, če bo seveda dovolj denarja.
Država je dograditev tega križa načrtovala že za letos, a so se datumi predvsem zaradi denarja ves čas prelagali. Za nacionalni program iz leta 1994 bi lahko rekli, da je zaradi nerealnega načrtovanja doživel pravi polom. Uresničili so ga le dobro polovico, datumi končanja pa so se premaknili za celo desetletje. In to kljub temu, da si Slovenija po mnenje strokovnjakov prav s temi investicijami pomembno dviguje gospodarsko rast.
