Dolgoročna strategija slovenskih bank se bo morala po njegovem mnenju usmeriti v globalizacijo poslovanja, uvajanje novih bančnih poslov ter kapitalske povezave in finančno integriranje, vsebovati pa bo morala tudi razvoj bančnih oz. finančnih skupin, specializacijo in iskanje tržnih niš ter uvajanje novih bančnih storitev.
Plačilni promet s tujino bo od januarja prihodnje leto potekal v evru in nacionalnih valutah, vendar pa bodo vse nove pogodbe in finančni instrumenti denominirani v evro, enako bo veljalo za zunanjetrgovinsko menjavo. Število kontokorentnih odnosov z bankami 11 držav članic Evropske gospodarske in denarne unije (EMU) se bo zmanjšalo. Zaradi poenotenja valut bodo nižji tudi stroški plačilnega prometa, s tem pa bo manjši tudi dohodek poslovnih bank. Ker bodo tečajna razmerja med valutami članic EMU nespremenljiva, bo za slovenska podjetja in podjetja, ki poslujejo v EU, vseeno, v kateri nacionalni valuti bo plačan izvoz ali uvoz.
Fizične osebe bodo lahko imele tudi devizne račune v evru, pri čemer bo struktura valutnega portfelja posameznikov nepomembna, razen v primeru dolarja, jena in švicarskega franka; arbitraže med valutami pa ne bo, saj režim fiksnih tečajev tega ne pozna.
