Zaradi nje v Kanadi diši po potici, splet jo obožuje

Čeprav se je 94-letna Stanka Koželj na posnetkih iz Kanade šalila, da ne ve, kako in če bo preživela dolgo pot, je let iz Toronta v Benetke prestala kot prava šampionka. "Ona se je bolje držala od vseh nas, ki smo bili bolj utrujeni," pripoveduje družina Koželj – Stankin sin Peter in trije vnuki Kaitlin, Michael in Jeremy – ko se srečamo ob Ljubljanici. Urejena in nasmejana gospa svojo hojico postavi na stran in nas prisrčno pozdravi v slovenščini.

Kaitlin pojasni, da jo je družina več let poskušala spraviti v Slovenijo, pa je ves čas govorila, da je prestara in da ne želi potovati. "Hoteli smo jo pripeljati za njen 90. rojstni dan, pa ni bila za to in je tudi nismo silili. Maja letos pa je imela zdravstvene težave in ko je okrevala, je padla odločitev. Nekega večera mi je povedala, da je dan prej na YouTubu gledala oddajo o 35. obletnici osvoboditve Slovenije. Pripovedovala mi je o tem in bila zelo emocionalna, rekla je: Mislim, da hočem iti nazaj. Jaz sem odgovorila: Gremo! Hitro smo kupili karte, obiskali zdravnika, ki je potrdil, da je dovolj dobra za na pot, sporočili sorodnikom v Bohinju, da prihajamo in zdaj smo tukaj!"

Prav 37-letni Kaitlin gredo zasluge, da je babica oz. Mama, kot ji pravi v angleščini, postala prava spletna senzacija. Na Instagramu in TikToku delita posnetke, kako skupaj pripravljata slovenske kulinarične dobrote – potico pečeta, že odkar je bila Kaitlin stara štiri leta, babica jo je naučila delati tudi flancate in vanilijeve kifeljčke.

Pripravljata tudi druge jedi, cvrli sta na primer dunajske zrezke, kuhali madžarski golaž in ješprenovo juho, ki je babica kot otrok ni marala, ker je bila prepogosto na jedilniku. "Bila sem prava nadloga, svoji mami sem povzročala glavobole," je nekoč priznala med kuhanjem.

Z vnukinjo že od nekdaj radi pečeta, sploh za božič in veliko noč, ko se zbere cela družina. "Nekoč, ko sva tako pekli, sem postavila telefon in te najine trenutke začela snemati. Najprej sem vsebino delila samo z družino in prijatelji, pred kakšnim letom pa so najini kratki videoposnetki poželi ogromno zanimanja na družbenih omrežjih. Sledilci so hoteli več, midve pa sva nadaljevali s kuhanjem in se hkrati zelo zabavali," o začetkih pripoveduje Kaitlin, sicer učiteljica in country pevka.

Babica je znana po tem, da v kuhinji nikoli ne tehta sestavin, pač pa vse dela po občutku. Kaitlin zavzeto predaja svoje znanje in ljubezen do slovenske tradicionalne kulinarike. Ker je ta včasih malce nerodna, jo nežno "pošola" in ji nameni strog pogled, hkrati pa ji večkrat pove, kako jo ima rada.

Sledilci z vsega sveta so nad njima preprosto navdušeni – v komentarjih pišejo, da obožujejo babičin smeh in njen smisel za humor, predvsem pa njun ljubeč odnos in tesno vez. Skupni trenutki, ki jih delita, mnoge spominjajo na njihove pokojne stare starše, ki jih pogrešajo. Babici sporočajo, da je preprosto postala babica vseh.

Kaitlin pravi, da jo z veseljem "deli". Kaže in bere ji številne komentarje, ona pa se začudeno sprašuje: "Ali nimajo nič drugega za početi?" Ko ji pojasni, kako družbena omrežja delujejo, prizna, da je kar ponosna nase. "Pa saj me sploh ne poznajo!" je skromna, nato pa jim odgovori: "Rada vas imam in z veseljem sem vaša babica – več vas je, bolje je! Moje srce je že tako veliko in postaja še večje!"

Preden sta se podali na pot proti Sloveniji, sta sledilcem obljubili, da bosta z njimi delili čim več družinskih utrinkov s potovanja, kar zdaj tudi počneta.

Najprej so se ustavili v Avstriji – v Celovcu, kamor je babica zaradi vojne prišla leta 1942 kot desetletna deklica. Svojemu sinu in vnukom je pokazala hišo, v kateri so živeli, kraj, kamor so se hodili kopat na Vrbskem jezeru in pet kilometrov oddaljeno cerkev, ki jo je obiskovala. Po osmih letih življenja v Avstriji se je pridružila svojim bratom in sestram v Kanadi, kjer zdaj živi že več kot sedem desetletij.

Iz Avstrije so se z avtom pripeljali v Slovenijo, kjer je bila babica s svojo sestro nazadnje leta 2007. Na vprašanje, ali je bila dolga pot iz Kanade naporna, odgovori: "Sploh ne! Zelo sem uživala. Ne jamram za vsako malenkost, človek se ne sme smiliti sam sebi. Če pozitivno misliš, se pozitivno tudi dogaja. Če bi se bala, da se mi bo kaj zgodilo, bi se mi pa sigurno kaj zgodilo!" se smeji.

Nato nam zaupa, da jo na otroška leta v Krašnji, vasi v občini Lukovica, vežejo sami lepi spomini. "Bilo nas je osem otrok. Imeli smo majhno kmetijo in jaz sem najraje pila mleko takoj zatem, ko smo pomolzli krave. Še danes se spominjam okusa mlačnega mleka!"

Ko jo povprašamo, kako je biti spet doma, postane čustvena: "Samo na zemljo stopiš, pa bi jo poljubil! Svojega rodnega kraja ne pozabiš nikoli, nikjer ni tako kot doma! Vsakič, ko se vrnem, sem presrečna. Pri srcu čutiš nekaj tako globokega, da je to nepozabno!"

In tako, kot ni pozabila govoriti slovensko, tudi ni pozabila, kako lepa je Slovenija. "Narava je tako lepa, čista, na majhnem kraju imamo vse, tako morje kot planine. Slovenci smo v svetu poznani kot pošteni, delavni in veseli ljudje in zelo sem ponosna, da sem Slovenka!"

Vse to je hotela pokazati svojim vnukom. Michael in Jeremy sta Slovenijo v preteklosti že obiskala in bila navdušena, Kaitlin pa je tukaj prvič. "Tudi jaz obožujem Slovenijo! Sploh ne bom hotela oditi! Občutki so zelo posebni in res se počutim kot doma!" pove in zdaj se oči orosijo tudi njej.

Babica v Sloveniji nima več nobenega brata ali sestre. Med obiskom so nastanjeni v Bohinju, pri sorodnikih njenega moža Martina Koželja, ki je umrl leta 2010.

"Od takrat naprej sem sama. Moje življenje je lepo, mirno. Otroci so poročeni in tako z njimi kot z vnuki smo zelo povezani. Že ko so bili majhni, smo poletja preživljali v koči ob jezeru zunaj Toronta, z možem sva zelo rada plavala in sva jim naredila hišico ob jezeru, da so tudi oni uživali v vodi. Verjamem, da so naravo vzljubili prav skozi naju. In če niso ubogali, je bila najhujša kazen zanje grožnja, da bodo morali domov. Govorila sva jim: Toronto is near! (Toronto je blizu, op. a.)" se krohota in njen smeh je nalezljiv.

Družina skupen čas v koči preživlja še danes. "Radi se družimo in kuhamo jedi po slovenskih receptih. Obožujejo tudi moj golaž, nisem jim pa še nikoli pripravila žgancev, ki smo jih doma jedli z mlekom," se domisli.

In če je babica na družbenih omrežjih zabavna, nas je zanimalo še, kakšna je v resničnem svetu. "Najboljša!" Kaitlin izstreli odgovor. "Z njo se lahko pogovarjaš o vsem, daje pametne življenjske nasvete, skrbi, da ostajamo na pravi poti in z njo nikoli ni dolgčas. Z brati imamo veliko srečo, da je naš odnos s starima staršema tako tesen!"

Jeremy živi v Oshawi in je po poklicu gasilec, Michaela pa je kariera agenta country pevcev zanesla v ameriški Nashville. "Res da se manj vidimo, ampak takrat, ko se, toliko bolj izkoristimo skupen čas in verjetno nas je prav to še bolj povezalo," nam zaupata.

Kaitlin živi najbližje in babico obiskuje vsak teden. Ko je njuna opravila v kuhinji začela objavljati na družbenih omrežjih, si niti v sanjah ni predstavljala, da bo naletela na takšen odziv. A ljudje so prepoznali njuno iskrenost, hudomušnost in skrb za ohranjanje kulinarične tradicije, ki se prenaša iz roda v rod.

"To je bilo povsem nepričakovano!" pove, nato pa skupaj z babico – ena v slovenščini, druga v angleščini, povesta, s kakšnim namenom to počneta. "Življenje ljudem prinese veliko težav. Rešiti jih ne moreva namesto njih, a če tisti dve minuti najine vsebine nekomu vsaj malo olajšata težave in polepšata dan, je vredno!"

Odzivi sledilcev ju nasmejejo, predvsem pa ju zelo ganejo. "Z veseljem sem njihova oma!" pravi babica.

Seveda jo povprašamo tudi po receptu, kako biti pri 94 letih tako čil in srečen. "Vam bom kar iskreno povedala – veliko sem bila bolna, v življenju sem prestala 13 operacij. In nekoč mi je nek zdravnik rekel – ko naletiš na problem, naredi vse, kar lahko, da ga rešiš, nato pa vrzi to čez ramo in pojdi naprej, ker pridejo drugi problemi. To delam – sem vesela, nič me ne teži, nobenih skrbi nimam, živim sama in vem, da sem ljubljena od vnučkov in družine. To je največje veselje."

Ljubezen, ki jo razdaja, pa se ji tudi vrača. Sin in vnuki bodo tako zdaj poskrbeli, da se babica v teh desetih dneh, kolikor časa bodo v Sloveniji, dodobra naužije lepot svoje domovine. Obiskati in videti nameravajo še marsikaj, pripravili so ji celo presenečenje, za katerega ne ve. "V načrtih je Bohinj, moja Krašnja, izjemno se veselim Žužemberka, Novega mesta in Krke – ne smem pozabiti na Krko! Skratka naš program je čisto poln!" v smehu zaključi.

Naš pogovor pa se, tudi potem, ko se kamere in mikrofoni že ugasnejo, nadaljuje, saj od takih ljudi enostavno ni mogoče kar oditi.