S pristopom Slovenije k EU bodo predsodki, ki so jih gojili v severni sosedi izgubili na pomenu. Ne samo to, z razvojem Slovenije v smer odprte, strpne, kulturno raznolike in zanimive ter gospodarsko uspešne države bo slovenstvo pridobilo na ugledu in pomenu, ocenjuje predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm, ki meni, da klasičnega zamejstva po 1. maju ne bo več, ker bodo vsi Slovenci državljani EU. S pridružitvijo EU konkretno funkcijo dobiva slovenščina, ki je imela desetletja prizvok nekega nepomembnega "folklornega jezika".
Končno bodo spet dani ugodni okvirni pogoji za tesno gospodarsko sodelovanje sosednjih dežel, kar je v velikem gospodarskem interesu celotnega obmejnega prostora in še posebej slovenskega gospodarstva na avstrijskem Koroškem, pravi poslovodja Slovenske gospodarske zveze Karel Hren. Območje današnje avstrijske Koroške je bilo namreč skozi stoletja gospodarsko tesno povezano s slovensko Štajersko in Kranjsko, po letu 1918 pa so se te povezave v glavnem pretrgale in se šele v zadnjih letih spet obnovile.
Porabski Slovenci z zmernim optimizmom
Porabski Slovenci pričakujejo razširjeno EU z zmernim optimizmom. Po prepričanju predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša bo združitev s slovenskim narodnim telesom spodbudila jezikovni in kulturni razvoj slovenstva v Porabju. Mnenje z njim deli tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnoek, ki napoveduje postopno krepitev gospodarskih vezi med Porabjem in Prekmurjem, še posebej na področju turizma. Optimizmu slovenske manjšine na Madžarskem se pridružuje stroka in poudarja, da bodo porabski Slovenci ob hkratnem vstopu Slovenije in Madžarske v EU prvič v zgodovini postali del slovenskega narodnega telesa.
Ob tem predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem opozarja, da so obmejna območja Slovenije in Madžarske večinoma gospodarsko manj razvita, demografsko ogrožena in razvojno problematična. "V Monoštru kot središču Porabja so pred desetimi leti ustanovili prvo čezmejno industrijsko cono na Madžarskem. V gospodarstvu je prisoten nemški, italijanski in avstrijski kapital. Žal pa ne najdemo slovenskega, kljub temu, da so pogoji za to idealni. Mislim na lokacijo, na infrastrukturo in na pridne Slovence," izraža začudenje Hirnoek in dodaja, da kvadratni meter zemljišča v industrijski coni trenutno stane le en forint.
Razširjena EU pa vzbuja med Porabskimi Slovenci tudi nekaj nelagodja, največ pa ga je med kmečkim prebivalstvom, ki ga skrbi, da razširjena EU ne bo posebej prijazna do majhnih kmetij. Nelagodje je povezano tudi z dejstvom, da je moč že v sedanjih članicah EU zaslediti najrazličnejše manjšinske in narodnostne napetosti, te pa bi se lahko v razširjeni EU še okrepile.
Porabje je gospodarsko nerazvito območje, industrija se je razvila le v Monoštru, ki je gospodarsko in kulturno, v preteklosti tudi upravno, središče Porabja. Med Slovenci je malo podjetnikov in visoka stopnja brezposelnosti. Po odpravi mej bodo lahko porabske družine ponovno vzpostavile po drugi svetovni vojni pretrgane družinske in sorodniške vezi s Prekmurjem.
Slovenska manjšina v Italiji vstop pričakuje z optimizmom
Vstop Slovenije v EU bo za slovensko manjšino v Italiji pozitiven izziv, saj se bo utrdil slovenski narodnostni prostor, ki ga je zdaj delila meja. Pospešili se bodo stiki med Slovenci na obeh straneh slovensko-italijanske meje, čeprav se ta proces ne bo začel in končal 1. maja, pač pa bo trajal nekaj let, pojasnju predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič. Po Pavšičevih besedah se bo začelo sodelovanje med manjšinama najprej udejanjati na področju gospodarstva, saj "gospodarstvo ne gleda na jezike in kulturo". Kljub temu pa bo prav močnejša gospodarska konkurenca verjetno prinesla tudi nekaj težav. Pojavile se bodo predvsem na italijanski strani, saj bodo Italijani bolj izkoriščali prednosti investiranja v Sloveniji, je prepričan Pavšič. "Ustanovitev podjetja v Sloveniji stane manj kot v Italiji," je ponazoril Pavšič, poleg tega pa bo zaradi članstva Slovenije v EU manj sredstev ostalo za italijanski prostor.
"Slovenska manjšina v Italiji je dvoživka. Živi v Italiji in Sloveniji," je še povedal Pavšič, ki se vstopa Slovenije v EU veseli, saj je prepričan, da bodo pozitivni elementi širitve EU prevladali nad negativnimi. Poleg tega pa so po njegovih besedah evropski procesi pozitivni tudi zato, ker se EU 1. maja letos prvič širi brez vojn in prisile ter z voljo ljudi, kar je jamstvo za daljši mir v Evropi.
Nasprotno pa od vstopa Slovenije v EU manj pričakuje italijanska manjšina v Sloveniji, kjer menijo, da se 1. maja zanje ne bo veliko spremenilo. EU je namreč po besedah predsednika Obalne samoupravne narodne skupnosti Silvana Saua "zelo lepa ideja odprtosti meja. Najprej je treba uresničevati padec meja v glavah, saj prav te generirajo nacionalizme," je prepričan Sau, ki kot primer navaja, da gre fizično lahko že danes na kosilo ali v kino v Italijo. "Kot slovenski državljan zahtevam, da država uresničuje moje pravice, ki jih imam. Ob tem ni pomembno, ali so to navadne ali posebne pravice," še dodaja Sau. Po njegovem mnenju bo Evropa v prihodnje spremenila koncept nacionalnosti, ki je bil rojen v 19. stoletju minulega tisočletja, kljub temu, da so države zgrajene na njegovi podlagi.
Pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki živijo v treh obalnih občinah, Mestni občini Koper ter občinah Izola in Piran, že dalj časa opozarjajo na številne težave, s katerimi se spopadajo. Med njimi so najbolj pereče neizvajanje dvojezičnosti, asimilacija in pomanjkanje finančnih sredstev za normalno delovanje skupnosti, je povedal Sau. Italijanska narodna manjšina je državo na neuresničevanje 64. člena ustave, ki govori o posebnih pravicah narodnih manjšin kot o sestavnem delu temeljnih človekovih pravic, opozarjala več let. Ker se država ni odzvala, je konec minulega leta s položaja predsednika parlamentarne komisije za narodnosti odstopil poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
