
Po mnenju predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa ne more preživeti vseh 211 slovenskih občin. V pogovoru za časnik Večer je opozoril, da občine drvijo v finančno negotovost. "Smo na točki, ko to ni več vprašanje ene ali dveh občin," je odgovoril na vprašanje, kako daleč smo od javnofinančnega zloma občinskega sistema. Kot je dejal, njihovi regijski posveti kažejo, da ima veliko županov resne finančne probleme, saj jim država nalaga obveznosti ter ne razlikuje med malimi, srednjimi in velikimi občinami. Poudarja, da nekatere občine niti kadrovsko niso sposobne izvajati vseh nalog.
Kar nekaj slovenskih občin zagotovo živi na kredit, pravi Šoltes in navaja, da so iz več predelov Slovenije slišali, da bi potrebovali nekaj celoletnih proračunov samo, da bi uredili vprašanje cest. So tudi primeri občin, kjer gre vsak prihodek na račun za poplačilo dolgov. V primeru, ko občina ne more plačevati svojih obveznosti in ima prenizke prihodke za poplačilo upnikov, se lahko po njegovih besedah odločimo za životarjenje in umetno ohranjanje pri življenju ali gordijski vozel presekamo tako, da pristojnosti prenesemo drugam.
Na vprašanje glede proračuna Mestne občine Maribor, ki ga na občini pripravljajo v teh dneh in bo težak 155,6 milijona evrov, pri čemer je občina lani imela le 99,6 milijona evrov prihodkov, pa je Šoltes dejal, da je to primer takšnega razkoraka, ko se občine prehitro odločajo za različne oblike zadolževanj. "Mi opažamo, da se z dodatnimi zadolževanji in prilivi skuša krpati terjatve preteklih let. Vsak odgovoren župan bi sicer moral skrbeti, da občine ne obremeni prekomerno in nesorazmerno tudi za čas, ko ne bo več župan. Namesto tega pa imamo zgodbe, ko novemu županu na vrata trkajo upniki in rubežniki. Potem pa prihaja tudi do rubeža premičnega premoženja občine," ugotavlja.
"Vprašanje je, če sedanji sistem uresničuje ustavno opredelitev, kaj občina je in čemu je namenjena," je dejal Šoltes, ki se mu boljše od vprašanja, kaj je premajhna občina, zdi vprašanje, kaj občina sploh je. Sprašuje se, ali smo leta 1994, ko je bila velika sprememba lokalne samouprave, vedeli, kaj želimo. Ali lahko trdimo, da so te današnje občine bolj učinkovite kot tiste pred letom 1994, ki so imele več pristojnosti in so bile večje, se sprašuje. Poudarja, da lahko veselje, da imajo zdaj ljudje v lokalnem okolju vajeti v svojih rokah, traja samo do prvih finančnih problemov. Kmalu namreč sledi spoznanje, da občina prinaša tudi veliko odgovornost in veliko obveznosti.
Država bi po njegovem mnenju s strategijo morala povedati, kaj sploh želi. Potem bi lahko razpravljali, ali je bila strategija uresničena, če več kot polovica občin ne zadostuje enemu od pogojev za ustanovitev, ki ga je, mimogrede, določila država. "Tu smo popustili in sedaj je prišel čas, ko se bomo morali s tem spopasti. Če ne, bodo majhne občine doletele finančne posledice in samo vprašanje časa bo, kdaj bo prišlo do finančnih zlomov, stečajev, bankrotov občin," še opozarja.
Vse več revizij

Šoltes je sicer predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu ravno danes predal letno poročilo računskega sodišča za leto 2011. Virant je ocenil, da je računsko sodišče opravilo zelo zahtevno in odgovorno delo, Šoltes pa je poudaril, da se je tudi lani povečalo število pobud za revizije. Virant je po srečanju s Šoltesom v izjavi za medije poudaril, da se računsko sodišče velikokrat sreča z dilemo, kakšno težo dati formalni pravilnosti poslovanja proračunskega uporabnika in kakšno težo dati gospodarnosti.
Izpostavil je sicer, da je zakonitost na prvem mestu, a da se včasih denar troši zakonito, vendar zelo negospodarno, kar pa je za proračun bolj negativno, kot če se včasih sredstva porabijo v nasprotju "s kakšnim členom kakšnega pravilnika", pa vendarle gospodarno. Spodbudno pa se mu zdi, da je večina popravljalnih ukrepov, ki so jih zahtevali od revidirancev, sprejetih in uresničenih, kar po njegovi oceni kaže na zavedanje, da je treba spoštovati priporočila in zahteve računskega sodišča, "ki so usmerjene v dobrobit javnih financ".
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.