Evropski parlament je seznam potrdil, potem ko se je predhodno uskladil z državami članicami oziroma Svetom Evropske unije. Seznam je le minimalno dopolnil, na njem pa ostajajo vse slovenske prioritete.
Tako tudi s strani parlamenta potrjene smernice za razvoj omenjene mreže določajo izgradnjo oziroma modernizacijo železniške proge na t. i. petem koridorju, ki naj bi tekla iz Lyona prek Trsta, Kopra, Ljubljane in Budimpešte do ukrajinske meje. Vanjo sta sicer vključeni tako povezavi Trst-Divača kot Koper-Divača.
EU je sicer seznam prioritetnih projektov za izgradnjo mreže TEN na vrhunski ravni potrdila lani jeseni, vendar ta ostaja odprt za nadaljnje projekte. Nanj je takrat uvrstila 29 prioritet, med katerimi je že omenjena mešana železniška proga Lyon-Trst/Koper-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja.
Kasneje je bil seznam dopolnjen še z enim projektom, tako da je vseh zdaj 30, na njegovi podlagi pa je bila oblikovana tudi t. i. hitra lista, projekti s katere naj bi bili sofinancirani in dokončani prvi. Za hitri seznam se je EU odločila v okviru evropske pobude za zagon rasti, v katerega sodi sicer tudi celotni seznam prioritet.
Skupaj naj bi bilo 30 projektov težkih 225 milijard evrov, dokončani bi morali biti do leta 2020, EU pa bo njihov napredek preverjala sproti in seznam po potrebah, kot omenjeno, dopolnjevala. Največji delež sredstev zanje bodo sicer morale prispevati članice same, do 20 odstotkov naj bi jih financirala EU, s posojili pa naj bi državam na pomoč priskočila tudi Evropska investicijska banka.
Evropski parlament je sicer v prvi razpravi o prioritetah v seznam želel precej globoko poseči, med drugim tudi v slovenske prioritete. Tako je želel, da bi železnica čez Slovenijo med Benetkami in Trstom "zavila" še na Ronchi, med Ljubljano in Budimpešto pa tekla čez Maribor in nato skozi avstrijski Gradec, na prioritetno listo pa je hotel uvrstiti tudi železniško povezavo Praga-Linz-Ljubljana.
V nadaljnjih usklajevanjih s Svetom EU so bile prioritete poenotene, današnje soglasje parlamenta pa pomeni vzpostavitev pravne strukture, potrebne za začetek izvajanja projektov po 1. maju letos, ko bo EU štela 25 držav.