Slovenski 15-letniki vse dlje od vrha: pri matematiki in branju pod povprečjem

V primerjavi z letom 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za tri, 14 oziroma devet točk. Pod povprečjem OECD so slovenski učenci tudi pri računalniškem reševanju problemov, ki je bilo v raziskavi PISA 2025 dodatno področje ocenjevanja.

PISA meri znanje 15-letnikov na področjih, ki so pomembna za njihovo nadaljnje izobraževanje in življenje. Letošnje ocenjevanje je opravilo več kot 760.000 učencev, kar predstavlja približno 33 milijonov 15-letnikov v šolah 91 sodelujočih držav in gospodarstev. Zbiranje podatkov je bilo v celoti izvedeno na računalnikih.

V Sloveniji je ocenjevanje opravilo 7366 učencev v 356 šolah, kar predstavlja približno 21.600 15-letnikov (po ocenah 93 odstotkov celotne populacije 15-letnikov). V raziskavo so vključeni učenci, stari med 15 let in tremi meseci ter 16 let in dvema mesecema, ki so zaključili najmanj šest let formalnega šolanja.

Pri matematiki je osnovno raven znanja oziroma višjo doseglo 65 odstotkov slovenskih učencev. To je enak delež kot v povprečju OECD. Večji problem se pokaže pri najuspešnejših učencih. 

Na tem področju se je Slovenija znašla v družbi Turčije, Latvije, Portugalske, Madžarske, Luksemburga in Francije

Najvišji ravni znanja, torej ravni 5 ali 6, je v Sloveniji doseglo šest odstotkov učencev, medtem ko je povprečje OECD osem odstotkov. Razlika do vodilnih izobraževalnih sistemov je še precej večja. Na Kitajskem je najvišji ravni doseglo 54 odstotkov učencev, v Singapurju 37 odstotkov, na Tajvanu 32 odstotkov, v Južni Koreji pa 23 odstotkov.

To pomeni, da Slovenija sicer še vedno dosega razmeroma velik delež učencev, ki obvladajo vsaj osnovno matematično znanje, precej bolj pa zaostaja pri deležu učencev z najvišjimi dosežki.

Slabša je slika pri branju. Osnovno raven bralne pismenosti je doseglo 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov, medtem ko je povprečje OECD 69 odstotkov.

Še večja je razlika pri najboljših učencih. Najvišji ravni bralne pismenosti so dosegli le trije odstotki slovenskih učencev. V državah OECD je takšnih učencev šest odstotkov.

Slovenija je tako pri branju pod mednarodnim povprečjem tako pri deležu učencev, ki dosegajo osnovno raven, kot pri deležu najuspešnejših.

Pri naravoslovju je položaj nekoliko boljši. Osnovno raven znanja je doseglo 76 odstotkov slovenskih učencev, medtem ko je povprečje OECD 74 odstotkov. Pri naravoslovju Slovenija za zdaj ostaja blizu povprečja, vendar tudi tu precej zaostaja za vodilnimi sistemi.

Tudi pri najuspešnejših učencih je slika primerljiva z OECD. Sedem odstotkov slovenskih učencev je doseglo najvišji ravni znanja, prav tako znaša sedem odstotkov povprečje OECD.

Slovenija je na tem področju dosegla primerljiv rezultat kot Nizozemska, Švedska, Nemčija, Francija, Italija, Portugalska in Madžarska.

"Rezultati kažejo, da so naši 15-letniki najbolje reševali naloge, ki so od njih zahtevale znanstveno razlaganje pojavov, nekoliko manj tiste, ki so od njih zahtevale načrtovanje raziskav in kritično interpretiranje rezultatov, najslabše pa tiste, ki od njih zahtevajo kritično vrednotenje in uporabo naravoslovnoznanstvenih informacij za odločanje," je v predstavitvi raziskave dejala nacionalna koordinatorica raziskave Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta.

A tudi pri naravoslovju je razlika do najboljših izobraževalnih sistemov očitna. V večini vodilnih sistemov je osnovno raven znanja doseglo več kot 85 odstotkov učencev, v Sloveniji pa 76 odstotkov.

Med najuspešnejšimi so predvsem azijske države in gospodarstva, med njimi Singapur, Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Macao in kitajske province. 

Rezultati PISA obenem kažejo, da na kakovost pouka vplivajo tudi širše razmere v slovenskih šolah. Te se soočajo predvsem s pomanjkanjem učiteljev in drugimi težavami, ki vplivajo na pouk.

Kar 46 odstotkov slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji menijo, da pomanjkanje učiteljev vsaj nekoliko ovira pouk. Povprečje OECD je 39 odstotkov. Delež se je v Sloveniji povečal tudi od leta 2022, ko je znašal 42 odstotkov.

Podatek je še bolj zgovoren, če pogledamo delež učencev, ki obiskujejo šole, kjer ravnatelji pomanjkanja učiteljev ne zaznavajo kot ovire. Takšnih je v Sloveniji le 17,5 odstotka, medtem ko je povprečje OECD 28,8 odstotka.

Prav na ta podatek opozarjajo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), kjer so se odzvali na današnjo objavo rezultatov. Ocenjujejo, da rezultatov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer, v katerih delujejo slovenske šole in njihovi zaposleni.

V Svizu pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje.

Težave se kažejo tudi pri podpori učiteljev. Le 57 odstotkov slovenskih učencev pravi, da učitelj pri večini ur naravoslovja pokaže zanimanje za učenje vsakega učenca. Povprečje OECD je precej višje, 69 odstotkov.

Da učitelj nadaljuje s poučevanjem, dokler učenci ne razumejo snovi, meni 51 odstotkov slovenskih učencev. V povprečju OECD je takšnih učencev 66 odstotkov.

Poseben izziv predstavljajo tudi motnje pri pouku. Kar 40 odstotkov slovenskih učencev pravi, da njihovi sošolci ne poslušajo, kaj govori učitelj. V povprečju OECD je takšnih učencev 29 odstotkov.

To je eden od podatkov, ki kažejo, da vprašanje kakovosti izobraževanja ni povezano zgolj z učnim načrtom in znanjem učiteljev, temveč tudi z okoljem, v katerem pouk poteka, ter z zmožnostjo učencev, da pri njem sodelujejo in ohranijo pozornost.

Slovenija se uvršča med države z največjimi razlikami med spoloma na področju bralne pismenosti, kjer so dekleta dosegla 51 točk več kot fantje, pri naravoslovni pismenosti pa so dosegla 21 točk več. Pri matematični pismenosti pa ni statistično značilnih razlik med spoloma, je pojasnila Šterman Ivančič.

V sindikatu opozarjajo, da se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD zaznano izboljšanje.

Po njihovih navedbah tudi aktualna analiza pristojnega ministrstva potrjuje, da gre za sistemsko težavo. Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 20 odstotkov.

"Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati," so zapisali.

Ob tem poudarjajo, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, temveč je njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezano z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih.

V Svizu ob objavi rezultatov opozarjajo, da podatki raziskave PISA sami po sebi ne dajejo preprostega odgovora na vprašanje, zakaj slovenski dosežki padajo. Prav zato po njihovem mnenju rezultatov ne bi smeli razlagati poenostavljeno ali na njihovi podlagi iskati hitrih rešitev.

Obenem opozarjajo, da pri tako zahtevnih vprašanjih nedomišljene in rokohitrske rešitve ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja.

Medtem ko se šole spopadajo s pomanjkanjem učiteljev in motnjami pri pouku, je umetna inteligenca že postala del šolskega vsakdana.

Slovenski učenci so pri njeni uporabi precej blizu mednarodnemu povprečju. Kar 48 odstotkov jih pravi, da vsaj enkrat na teden uporabljajo klepetalne robote z umetno inteligenco za pomoč pri učenju. Povprečje OECD je 46 odstotkov.

Učenci AI uporabljajo za različna šolska opravila. Tretjina jo uporablja pri pripravi pisnih nalog, 30 odstotkov za povzemanje besedil, 27 odstotkov pa za začetno raziskovanje nove teme.

Le deset odstotkov slovenskih učencev je navedlo, da umetne inteligence za nobeno od preverjanih šolskih opravil ne uporabljajo nikoli oziroma skoraj nikoli.

Podatki tako kažejo, da je uporaba AI med slovenskimi 15-letniki že precej razširjena, vprašanje za šole pa je, kako jo vključiti v učenje, ne da bi nadomestila samostojno razmišljanje.

PISA ob tem opozarja na širši problem uporabe digitalnih naprav. V Sloveniji 22 odstotkov učencev pravi, da so njihovi sošolci zaradi digitalnih naprav pogosto moteni pri večini ali vseh urah naravoslovja.

Razlika se pokaže tudi pri dosežkih. Učenci, ki so poročali o takšnih digitalnih motnjah, so v Sloveniji pri naravoslovju v povprečju dosegli kar 26 točk manj kot njihovi vrstniki, ki takšnih motenj niso zaznali.

Učencem prinaša nove možnosti za učenje, raziskovanje in uporabo umetne inteligence, hkrati pa lahko digitalne naprave postanejo vir motenj in zmanjšujejo zbranost pri pouku.

PISA 2025 tako ne prinaša zgolj podatkov o znanju slovenskih 15-letnikov, temveč tudi širšo sliko okolja, v katerem se učijo. Ob vse slabših rezultatih se šole soočajo s pomanjkanjem kadra, motnjami pri pouku in novimi izzivi digitalizacije. Prav zato bo za izboljšanje rezultatov poleg vprašanja znanja pomembno tudi, v kakšnih razmerah učenci in učitelji opravljajo svoje delo.