Posadke Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka pri Upravi RS za zaščito in reševanje so z delom začele že zgodaj spomladi. Prvo intervencijo so opravile 12. marca v Lučah, zadnjo pa 7. septembra na območju Kranjske Gore. V tem času so na intervencijah sodelovale 31 dni, od tega 27 dni v uradni požarni sezoni, ki traja med 15. majem in 15. septembrom.
Med zahtevnejšimi intervencijami letos izstopata požara na Planji nad Bovcem konec julija in nad Srednjim vrhom v občini Kranjska Gora avgusta. Prav na težko dostopnem gorskem terenu so se letala izkazala kot ključna pomoč gasilcem pri omejevanju širjenja ognja.
Prvič posredovali tudi čez mejo
Poseben mejnik pa je Slovenija dosegla sredi avgusta, ko so air tractorji prvič poleteli na pomoč v tujino. Na zaprosilo italijanske civilne zaščite so slovenske sile 14. avgusta odšle v Karnijske Alpe v bližini kraja Amaro. V štirih dneh so posadke opravile 233 odmetov in na požarišče odvrgle kar 699.000 litrov vode. Italijanske ekipe so Sloveniji izrazile veliko hvaležnost, kot tudi zadovoljstvo z učinkovitostjo ekip in odlično koordinacijo na terenu.
"Pokazali smo, da smo sposobni hitro, varno in učinkovito delovati tako doma kot tudi izven meja Slovenije. Prva čezmejna intervencija je bila pomemben preizkus naše operativne pripravljenosti, usposobljenosti posadk in sposobnosti sodelovanja s tujimi službami," je sezono ocenil pilot in vodja Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka po pooblastilu Mitja Vidmar. Po njegovih besedah rezultati potrjujejo, da je Slovenija z vzpostavitvijo lastnih zmogljivosti za gašenje iz zraka pridobila učinkovito in dobro organizirano enoto, ki lahko po potrebi pomaga tudi drugim državam.
Vodo za gašenje so zajemali na številnih vodnih površinah po Sloveniji – največkrat na Bohinjskem jezeru, morju, v Brežicah, na Mariborskem otoku, Velenjskem jezeru – pa tudi čez mejo, na avstrijskem Belem jezeru (Weißensee), italijanskem jezeru Lago di Cavazzo ter v Tržaškem zalivu.
Pri gašenju so sodelovali vsi trije slovenski piloti, ki že samostojno opravljajo operativne naloge, ter trije tuji piloti, ki so bili v Sloveniji med celotno požarno sezono. Med rekordno sezono po številu intervencij so naši piloti pridobili dragocene operativne izkušnje.
"V sezoni visoke požarne ogroženosti se je ponovno pokazala uporabnost naše flote, še posebej pri gašenju požarov v visokogorju in na težko dostopnem terenu. Pridobljeno znanje je dragoceno in ga bomo pozimi še nadgrajevali," je povedal pilot Sebastjan Ramšak.
Usposabljanje pilotov se nadaljuje
Pomembno vlogo pri gašenju niso imela le letala. Na terenu so sodelovale tudi ekipe z brezpilotniki Državne enote za hitre reševalne intervencije, ki so s termokamerami iskale skrita žarišča in pomagale usmerjati delo pilotov ter gasilcev. Za varno in usklajeno delovanje vseh zračnih sil pa so skrbeli koordinatorji gašenja.
Po koncu uradne požarne sezone posadke ostajajo v pripravljenosti. "V prihodnjih mesecih bomo nadaljevali usposabljanje pilotov ter s pridobivanjem strokovnega kadra s ciljem povečanja števila operativnih posadk. Razvijali bomo nove tehnologije, predvsem brezpilotne zrakoplove za izvidovanje in spremljanje požarov. Pridobljene izkušnje bomo uporabili za izboljšanje postopkov in nadaljnji razvoj zmogljivosti enote," je napovedal Vidmar.
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je ob tem poudaril, da je Slovenija v zgolj treh letih od odločitve za nakup letal s pomočjo evropskih sredstev vzpostavila prvo civilno namensko letalsko enoto za podporo gašenju iz zraka ter zaposlila letalsko osebje in pilote. Od teh so v letu 2026 prvi trije slovenski piloti že samostojno izvajali operativne naloge. "Gre za dosežek, ki mu v svetovnem merilu ni para. Izpostaviti moram tudi odlično sodelovanje in koordinacijo s slovenskimi gasilci, pripadniki Slovenske vojske ter Policije, kot tudi z drugimi enotami v sistemu zaščite, reševanja in pomoči," je dejal in dodal, da je država s tem pridobila pomembno orodje za spopadanje z vse pogostejšimi požari, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.