Slovenija bo prevzela sporazume, ki jih je s temi državami sklenila Evropska unija in so manj ugodni od bilateralnih sporazumov, ki veljajo trenutno. Skoraj petina slovenskega izvoza gre na trge nekdanje Jugoslavije, ta odstotek naj bi še naraščal. Prostotrgovinske sporazume, ki bodo z vstopom v Unijo nehali veljati, ima Slovenija sklenjene s Hrvaško, Makedonijo ter Bosno in Hercegovino. Metka Jerina z ministrstva za gospodarstvo pričakuje, da izvoz v te države ne bo upadel, ker vsi podatki in trendi kažejo, da izvoz na te trge raste.
V Ljubljanskih mlekarnah, ki na jugoslovanske trge izvozijo izdelke iz 60-ih milijonov litrov mleka letno, menijo drugače. Franci Zalar iz Ljubljanskih mlekarn pravi, da se bo obseg izvoza zagotovo zmanjšal že zaradi tega, ker bodo imeli enake pogoje kot ostali proizvajalci, torej ne bodo imeli konkurenčne prednosti. "V Evropi pa je veliko velikih multinacionalk, ki se ukvarjajo z mlekom in mlečnimi proizvodi," dodaja Zalar.
Glede na sporazume, ki jih je Evropska unija sklenila in bodo veljali tudi za članico Slovenijo, bomo iz Makedonije in Hrvaške uvažali brez carin. Carine za izvoz, ki so jih pred leti ukinili, pa bodo znova uvedene. "To je lahko kar hud udarec za naša podjetja, če ne bodo pripravljena na to, da se bodo ponovno soočila s carino," pravi Metka Jerina.
Dobro leto pred temi spremembami je situacija še precej nejasna, za večino podjetij pa po mnenju Jerinove naj ne bi pomenile večjih težav. Slovenska podjetja naj bi bila tako tudi dovolj konkurenčna in naj bi zato ohranila svoj položaj na južnem trgu.
Spremembe na Carinski upravi
Vstop v Evropsko unijo prinaša spremembe tudi za zaposlene v Carinski upravi. 450 delavcev bo ostalo brez delovnih mest, zato jih bodo prerazporedili. Največ jih bo odšlo med policiste in paznike, brez dela pa naj ne bi ostal nihče.
Na severni meji in zahodni imamo približno 670 carinikov, ki jih po našem vstopu v Unijo ne bomo potrebovali. Vsega skupaj bo Carinska uprava zaradi vstopa v Unijo morala ukiniti skoraj 960 delovnih mest. Dobra novica pa je, da se bo lahko 400 carinikov preselilo na južno mejo, ki bo postala zunanja meja Unije. Nova delovna mesta pa odpira tudi maloobmejni sporazum s Hrvaško, na podlagi katerega se odpre dodatnih 27 mejnih prehodov za obmejni promet.
Tisti, se bodo preselili na južno mejo, naj bi bili iz bližnjih krajev, tako da se bodo lahko vozili na delo, namesto da bi se morali preseliti. S tem bo država tudi privarčevala pri nakupu novih stanovanj, čeprav jih je nekaj predvidenih. Končni presežek delavcev po vseh prerazporeditvah znotraj carine naj bi bil 450 ljudi, ki naj bi jih zaposlili predvsem na davčni upravi in policiji. Policija kaže potrebe po zaposlovanju novih policistov predvsem zaradi uveljavljanja schengenske meje.
Pri pripravi načrta za prerazporeditev delavcev je sodeloval tudi sindikat, kjer se zavedajo, da vsi ne bodo zadovoljni. V sindikatu pričakujejo, da bo presežkov manj, kot je zdaj predvideno. Menijo, da bo Carina za opravljanje vseh nalog po vstopu v Unijo potrebovala več delavcev, kot je predvideno zdaj.
V zvezi s prerazporeditvijo zaposlenih smo se pogovarjali z direktorjem Carinske uprave, Francem Koširjem
Znano je, kaj predvideva načrt za prerazporeditev delavcev. Nihče ne bo ostal brez dela, menda boste, kot pravijo sindikalisti, celo potrebovali še več delavcev…
Ta izjava ni popolnoma na mestu predvsem zato, ker se bo promet EU in državami, s katerimi imamo sklenjene prostotrgovinske sporazume zmanjšal za 70 odstotkov. Kot drugo pa se bo polovica meja ukinila. Ta reorganizacija je še vedno relativno socialna različica.
Skoraj 700 carinikov, ki so zdaj na severni meji, naj bi prerazporedili, kam?
Nekaj se jih bo preselilo na južno mejo, veliko jih bo ostalo po drugih carinskih uradih, velika večina pa se bo, kot je znano, preselila na policijo in v druge državne institucije.
Ali že imate kakšne ocene o tem, koliko nas bo stalo kadrovsko in organizacijsko prestrukturiranje carine?
To prestrukturiranje praktično ne bo stalo nič. Opozoriti pa moram na stroške prevoza, kajti v kolikor bomo organizirali prevoz, kar bi bilo tudi najboljše za vse delavce, se zna zgoditi, da se pojavijo dodatni stroški.