Golob: Naloga majhnih držav v odpiranju poti, kjer si velike ne upajo

Golob je v nagovoru v Ljubljani zbranim diplomatom poudaril pomen izpostavljanja majhnih držav, kot je Slovenija, v svetu in to ponazoril na primeru dogajanja v Gazi. "Če bi vse države Evrope (...) sprejele enake ukrepe proti Izraelu, kot jih je sprejela Slovenija, bi bila danes morija ustavljena," je prepričan.

"Naloga majhnih držav je, da odpiramo pot tam, kjer si velike ne upajo ali pa ne želijo," je dejal in dodal, da je Slovenija tovrstno poslanstvo prevzela tudi s članstvom v Varnostnem svetu ZN.

Slovenija je članstvo, ki se konec leta izteka, po njegovem mnenju izjemno dobro izkoristila. Z načelnim ravnanjem v vseh primerih je pokazala, da nima dvojnih standardov, ampak verjame v načela mednarodnega in humanitarnega prava ter je pri tem dosledna, je dejal Golob.

Opozoril je tudi na trenutno šibko vlogo Evrope v svetu, v katerem je ta le eden od igralcev in ne nujno najpomembnejši.

"Če Evropa ne bo spremenila svojega načina delovanje, bo ta način delovanja dejansko pripeljal do tega, da bo postala nepomemben igralec," je opozoril. To po njegovih besedah velja tako za varnostna kot tudi gospodarska in tehnološka vprašanja.

Posvaril je, da bi se lahko na koncu znašla pod vprašajem blaginja bivanja v Evropi. "Brez ustreznega konkurenčnega gospodarstva in ustreznih naprednih tehnologij ne bomo mogli zadržati sedanjega standarda življenje," je menil.

Slovenija bi morala po njegovem prepričanju v prihodnje znotraj Evrope skupaj s podobno mislečimi državami nagovarjati tisti del politike, ki "verjame, da je lahko Evropa konkurenčna in varna, samo ko imamo več Evrope, in ne takrat, ko podpiramo ideje o suverenizmu, ideje, ki Evropo v resnici razgrajujejo, na videz v korist nacionalnih držav, v resnici pa v škodo vseh nas," je še dejal.

"Lahko pomagamo Evropi, da se ne le postavi na noge, ampak spet zasije v vsem svojem sijaju," je prepričan.

Glede varnostnih vprašanj je poleg Ukrajine in Bližnjega vzhoda izpostavil Zahodni Balkan, kamor je po njegovem mnenju treba z več Evrope pripeljati tudi več stabilnosti.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je na letnem posvetu diplomacije v Ljubljani poudarila, da spreminjanje razmerij sil v svetu povzroča izrazite negativne posledice, s katerimi se ukvarjamo prepočasi, neenotno ter zato neverodostojno in neučinkovito.

"Kot da stojimo na mestu, ko veliko vlagamo za premajhen rezultat in smo lahko prepričani le v to, da je edina stalnica pravzaprav nestalnost," je dejala. "Lahko rečemo, da živimo v času, ko novih skupnih pravil ni, stara pa ne veljajo več," je dodala in izpostavila propad klasičnega multilateralizma, krhanje zavez in vse bolj transakcijske odnose.

Evropa je bila v tem procesu po njenih besedah predolgo opazovalka. "Evropska unija ima nedvomno priložnost za preobrazbo v globalno relevantno silo. Veliko vprašanje pa je, ali jo bo zaradi svoje nenehne notranje razdeljenosti znala in zmogla izkoristiti," je dejala.

Slovenija se je po njenem prepričanju v EU utrdila kot "glas razuma, ki zna poslušati in hkrati zagovarjati jasna stališča; kot država, ki ne poglablja razdeljenosti, ampak povezuje".

Prvi dan 29. posveta slovenske diplomacije dan zbrani diplomati razpravljajo o pomenu miru in varnosti v svetu ter multilateralizmu in multipolarnosti, drugi dan bosta temi gospodarska diplomacija in razvojno sodelovanje. 

Diplomati, ki delujejo na več kot 60 predstavništvih v tujini, se vsako leto zberejo na posvetu v domovini, na katerem se seznanijo z usmeritvami zunanje politike ter ocenijo preteklo delo.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo imela govor drugi dan posveta, diplomate pa bo drevi nagovorila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Predvidena je bila tudi udeležba ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibihe, ki bi moral pred diplomati nastopiti danes, v petek pa bi nato imel še dvostranske pogovore, a je obisk v Sloveniji v zadnjem trenutku odpovedal iz zdravstvenih razlogov. Z zunanjega ministrstva so v sredo sporočili, da bo Sibiha kljub odpovedi udeležence dogodka predvidoma nagovoril prek videopovezave.

V ponedeljek in torek bo na Bledu potekal že 20. strateški forum pod naslovom Pobegli svet s številnimi gosti iz sveta politike, gospodarstva in civilne družbe.

Oktobra bo v Portorožu srečanje voditeljev sredozemskih članic EU. Slovenija namreč letos predseduje skupini MED9, vrh pa bo osrednji dogodek predsedovanja.

Decembra, tik pred iztekom dveletnega članstva v Varnostnem svetu ZN, pa bo Slovenija še enkrat predsedovala temu organu ZN. Varnostni svet je sicer glede ključnih kriz v svetu, vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, zaradi pravice veta stalnih članic povsem nemočen.

Prvič je Slovenija Varnostnemu svetu predsedovala lani septembra, prav v času splošne razprave na Generalni skupščini ZN. Na letošnji razpravi prihodnji mesec bo slovenska govornica predsednica Pirc Musarjeva, v luči napovedi več držav, da bodo septembra priznale Palestino, pa bo dogajanje v Gazi verjetno znova v središču pozornosti voditeljev.

Slovenija je Palestino priznala že lani junija, v zadnjem letu pa je sprejela več ukrepov proti Izraelu in se je nasploh v Evropi uveljavila kot zagovornica pravic Palestincev. Fajonova je palestinsko zunanjo ministrico v Ljubljani gostila tik pred posvetom diplomatov, odmeven je bil tudi spomladanski nastop Pirc Musarjeva v Evropskem parlamentu, ko je jasno dejala, da se v Gazi dogaja genocid.

Slovenska diplomacija se je dolga leta ukvarjala predvsem z odnosi s sosedami ter dogajanjem v Evropi, med kampanjo za Varnostni svet ZN in v času nestalnega članstva pa so v ospredje stopila globalna vprašanja. Zunanja ministrica je v tem času obiskala številne države po svetu, s katerimi je imela Slovenija v preteklosti le malo stikov.

Vendarle izzivi v odnosih z bližnjimi državami ostajajo, kar se je denimo pokazalo ob zadnjih dogodkih na avstrijskem Koroškem, in slišati je opozorila, da se bo morala diplomacija v prihodnje spet bolj posvetiti dogajanju v neposredni soseščini.

Po podatkih zunanjega ministrstva ima Slovenija v tujini 61 diplomatsko-konzularnih predstavništev, od tega je 46 veleposlaništev, sedem stalnih predstavništev, šest generalnih konzulatov, en konzulat in en urad. Na njih je zaposlenih 283 diplomatov in 46 strokovno-tehničnih uslužbencev.

Med vodji predstavništev sta trenutno dva iz politične kvote, ostala vodijo karierni diplomati. Iz politične kvote je sicer v skladu z zakonodajo lahko največ desetina vodij predstavništev.

Slovenska diplomatska mreža se je v zadnjih letih razširila, odprta so bila veleposlaništva v Južni Koreji, Etiopiji, Alžiriji in na Filipinih, jeseni naj bi začelo delovati še veleposlaništvo v maroškem Rabatu.

Na položaju vodij predstavništev do menjav običajno prihaja poleti. Letos so nove vodje dobila slovenska predstavništva v Buenos Airesu, Budimpešti, na Dunaju in na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju, do konca leta 2025 bodo spremembe še na predstavništvih v Dublinu, New Delhiju, Ottawi in Prištini. Postopek izbire kandidata za vodjo stalnega predstavnika Slovenije pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu je še v teku.

Prihodnje leto pa so po navedbah zunanjega ministrstva predvidene menjave na kar 19 diplomatskih predstavništvih in konzulatih, in sicer v Abu Dabiju, Atenah, Bratislavi, Bruslju, Canberri, Haagu, Kairu, Koebenhavnu, Rabatu, Rimu, Sarajevu, Sofiji, Seulu, Zagrebu, na stalnem predstavništvu pri ZN v Ženevi, generalnih konzulatih v Münchnu in Trstu ter na konzulatu v Šanghaju in uradu v Ramali.