Slovenski evroposlanci izpostavili, da so njihov mandat zaznamovale številne krize

Ena od kriz, ki je zaznamovala ta mandat Evropskega parlamenta, je bila epidemija covida-19, na katero EU ni bila pripravljena, a se je po prvem šoku dobro odzvala, je poudarila Ljudmila Novak (EPP/NSi). EU je sprejela različne strategije in finančne instrumente, okrepila delovanje evropske zdravstvene agencije, je med drugim naštela.

Da je odziv EU na pandemijo pozitivna zgodba, je ocenil tudi Milan Brglez (S&D/SD). Način reševanja zdravstvene krize je bil socialen, ljudje so bili za nekaj trenutkov na prvem mestu, pa tudi ideja, da ni le varčevanje pristop, ki omogoča konkurenčnost Evrope.

Po oceni Franca Bogoviča (EPP/SLS) pa je pomembno, da se je ob tej krizi začelo govoriti o strateški avtonomiji EU.

Kljub krizam, s katerimi se je in se sooča EU, je njen fokus povezan z zelenim prehodom, pa je poudarila Romana Tomc (EPP/SDS). Pri tem je opozorila, da so bili sprejeti ukrepi včasih preveč ambiciozni in so preveč obremenili evropsko gospodarstvo. Že nekatere sprejete odločitve bo po njeni oceni treba prilagoditi, da bodo postale bolj življenjske; vsi želijo, da bi imeli same električne avtomobile, ampak za to nimamo niti surovin niti potrebne infrastrukture, je ponazorila.

Bogovič je prav tako opozoril na nerealnost zelenega dogovora in na vrsto nepremišljenih predlogov, ki so po njegovem preveč ambiciozni. Rešitve bi morale biti take, da bi jih ljudje razumeli in da bile uresničljive v praksi, je dejal in izpostavil energetsko obnovo stavb.

Seveda so ambicije visoke, ampak brez ambicij ne bomo naredili nič, pa je opozoril Klemen Grošelj (Renew/Svoboda).

Pri zelenem prehodu je po besedah Brgleza ključen tudi socialni vidik. Prilagajanje gospodarstva na zeleni prehod je del zgodbe, drugi so socialne teme, je opozoril. V okviru socialno-podnebnega sklada bo treba poskrbeti za najbolj ranljive, tu bo odgovornost na državah, je prepričan.

V razpravi so se evroposlanci dotaknili tudi moči in vloge EU v svetu ter razklanosti unije pri nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih.

Po oceni Milana Zvera (EPP/SDS) gre EU na evropske volitve šibkejša kot kdaj koli. Zdaj je EU le še ena od mnogih regij v svetu, ki ji konkurenčnost pada, je prepričan poslanec, sicer poročevalec za Erasmus+, ki ostaja med vodilnimi programi EU.

Nasprotno je Grošelj ocenil, da je položaj EU relativno dober. Unija se sicer sooča z določenimi izzivi, se bo pa na volitvah odločalo, kakšen bo format razvoja EU v prihodnje.

Da je EU močna toliko, kolikor je enotna, kar se dokazuje pri vsakem zunanjepolitičnem izzivu, pa je prepričan Matjaž Nemec (S&D/SD). Če smo bili kot EU enotni pri ukrajinskem vprašanju, grenak priokus v času pred evropskimi volitvami pušča neenotnost pri odnosu do konflikta na Bližnjem vzhodu, je opozoril.

Da je bil iztekajoči se mandat zaradi številnih kriz poseben, je ocenila Irena Joveva (Renew/Svoboda), ki se je v tem mandatu v okviru odbora za kulturo posvetila sprejemanju akta o medijski svobodi. Izrazila je upanje, da bo akt, ki bo prepovedal vsakršno vmešavanje v uredniške odločitve in postavil pravno podlago za zaščito novinarjev in medijev, sprejet še v tem mandatu.