'Vključitev držav Zahodnega Balkana v EU je v obojestranskem interesu'

V spletni razpravi Studia Evropa, ki jo je pripravila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, so poleg treh evroposlancev iz Slovenije, Franca Bogoviča (EPP/SLS), Tanje Fajon (S&D/SD) in Klemna Grošlja (Renew/LMŠ), sodelovali poznavalci Zahodnega Balkana.

Vključitev držav regije v EU je v obojestranskem interesu, saj poleg gospodarskih koristi in napredka zagotavlja tudi stabilnost in varnost Evrope, so poudarili. Strinjali so se, da je EU prebivalcem Zahodnega Balkana dolžna ponuditi pozitivne spremembe, ki jih bodo občutili še pred vključitvijo v EU. So pa opozorili, da bo pot do vstopa balkanskih držav v EU težka in dolga.

Bogovič je poudaril, da obseg povezanosti EU z Zahodnim Balkanom ljudem, ki živijo v regiji, ni dovolj splošno znan, zato bo morala Evropa svojo vlogo na območju v naslednjih letih prikazati zelo strateško. Opozoril je na vpliv tretjih igralcev, ki izkoriščajo neodločnost EU glede širitve kljub zelo močnim gospodarskim povezavam med Zahodnim Balkanom in Unijo.

S tem se je strinjal koordinator BiEPAG Florian Bieber, ki je poudaril, da je sodelovanje z Rusijo in Kitajsko v interesu nekaterih voditeljev na Balkanu, vsekakor pa ni v interesu prebivalcev držav, ki se tega zaradi pomanjkanja komunikacije ne zavedajo.

Nekdanji predstavnik EU na Kosovu in v Severni Makedoniji Samuel Žbogar je na primeru bolgarske blokade začetka pogajanj s Severno Makedonijo izpostavil, da je postala EU veliko bolj tolerantna do vnosa dvostranskih vprašanj v pogajalski proces.

Fajonova je izpostavila, da so države na Balkanskem polotoku zelo različno pripravljene na vstop v EU, zato ni dobro pričakovati časovno usklajene vključitve. "Slovenija poziva EU k velikemu paketu vstopa držav regije v EU do leta 2030. Postavljanje datumov se ne dogaja prvič in to niti ni hvaležna naloga," je poudarila in dejala, da bila napaka, če bi EU pozabila na Zahodni Balkan.

Grošelj pa je bil kritičen do ideje Evropske komisije o vzpostavitvi enotnega gospodarskega prostora na Zahodnem Balkanu. Menil je, da bo cilj vrha sporočilo, da EU računa na Zahodni Balkan.

Nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Valentin Inzko je dejal, da je ključno, da razprave o problematiki ne zamrejo. Predstavil je tudi nekaj konkretnih predlogov za tesnejše povezovanje ljudi v regiji, kot sta uvedba evra v BiH in odprava vizumov ali pa program Erasmus Balkan za mobilnost mladih v regiji.

Članica kabineta evropskega komisarja za sosedstvo in širitev Oliverja Varhelyja, Maja Kocijančič, pa je poudarila, da si Evropska komisije želi začetka pristopnih pogajanj s Severno in Makedonijo in Albanijo do konca leta.