Slovenski in češki javni mediji v boju za depolitizacijo medijev

Aprila 2021 so partnerske organizacije The Media Freedom Rapid Response (MFRR) izrazile zaskrbljenost zaradi dogajanj v češkem javnem medijskem prostoru – takrat vladajoča stranka Ano in njeni zavezniki so si prizadevali za nadaljnjo politizacijo nadzornega organa češke javne radiotelevizije. Organizacije je skrbelo, da so počasna prizadevanja za sestavo Sveta Češke televizije usmerjena v erozijo neodvisnosti javne televizije in politično motivirano preureditev njenega informativnega in javnomnenjskega programa, je njihove dvome objavila MFRR na svoji spletni strani aprila lani.

Omenjeni pomisleki so se porodili 18. marca 2021, ko je volilni odbor poslanske zbornice, v katerem je prevladovala stranka Ano pod vodstvom premierja Andreja Babiša, med postopkom izbire za naslednje volitve v Svet češke televizije znova uvrstil več kandidatov, "za katere se zdi, da so bili izbrani zaradi svoje politične lojalnosti ali dolgotrajnega kritiziranja izdajatelja televizijskega programa in ne zaradi strokovnega znanja ali neodvisnosti," so utemeljile partnerske organizacije MFRR.

Njihove pomisleke so ob tem okrepile obtožbe, da naj bi sedem od dvanajstih organizacij, ki so predlagale kandidate za volitve, kršilo češko zakonodajo, saj v uradnem javnem registru niso objavile podatkov o svojih financah. "Zdi se verjetno, da bodo Ano in njeni zavezniki v vladni koaliciji, ko bodo poslanci aprila glasovali za izvolitev štirih kandidatov v Svet Češke televizije, znova uporabili svojo parlamentarno večino, da bi 15-člansko telo sestavili s svojimi prednostnimi kandidati. Če bo tako, bi to odražalo podobnost z lanskimi (2020) volitvami, na katerih so bili izbrani posamezniki z jasnimi povezavami s političnimi skupinami," so opozorili.

Že po teh volitvah 2020 so partnerske organizacije MFRR izrazile zaskrbljenost zaradi postopka predizbire in opozorile, da je "tako odkrita politizacija nominalno neodvisnega organa povzročila resen odmik od sistema imenovanj, katerega namen je zagotoviti ravnovesje mnenj." "Trdimo, da Sveta Češke televizije ni več mogoče šteti za nepristranskega, ker ima legalni mandat po češki zakonodaji," so opozorile aprila lani.

Ob tem so izpostavile, da se zavedajo, da je generalni direktor izdajatelja televizijskega programa Peter Dvorak "že dolgo na udaru nekaterih političnih sil in se je pred tem soočal z blatenjem v provladnih medijih zaradi svojega vodenja, ki je bilo dolgo časa po krivici označeno kot pristransko in neuravnoteženo". Dvoraka je Svet Češke televizije poskušal razrešiti pred lanskimi oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, češ da deluje po navzkrižju interesov. "Če bi ga odpustili zaradi neutemeljenih razlogov, si je težko predstavljati, da ga ne bi nadomestila osebnost, ki bi nadzorovala spremembe v informativnem programu, navsezadnje z namenom zadušiti kritike in pridobiti podporo pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami 2021. Tovrstno predrzno vmešavanje v javne medije bi bilo podobno izkušnjam v drugih državah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer sta se javna TV in radio spremenila v propagandna glasila vladajočih strank. Zajetje javnih RTV hiš se vedno začne s političnim nadzorom nad njihovimi nadzornimi organi," so bile jasne partnerske organizacije MFRR aprila lani.

Nova češka vlada, nova priložnost

A na volitvah se je zgodil preobrat. Namesto vladajoče stranke Ano premierja Andreja Babiša je namreč na koncu z zelo tesno večino zmagalo konservativno opozicijsko zavezništvo Spolu (Skupaj). Češka je tako dobila novo vlado pod vodstvom Petra Fiale.

Na Češkem, v državi, ki jo sicer pogosto hvalijo kot regionalni model za profesionalne javne medije, je tako administracija po letih političnega pritiska pod prejšnjo vlado blizu sprejetja zakonodaje, ki je namenjena omejevanju političnega vmešavanja in krepitvi institucionalne neodvisnosti izdajatelja televizijskega programa, so temo najavili predstavniki MFRR pred spletnim seminarjem 'Grožnje neodvisnim javnim medijem v srednji Evropi'. Govorci so bili: Jan Bumba, voditelj na Češkem nacionalnem radiu (ČRo Plus), Ksenija Horvat, novinarka in voditeljica Radiotelevizije Slovenija, Radka Betcheva, vodja odnosov s člani Srednje in Vzhodne Evrope, Evropska radiodifuzna zveza (EBU) in moderator Jamie Wiseman, uradnik za zagovorništvo Evrope pri Mednarodnem novinarski inštitutu (IPI).

Bumba: Če primerjam Češko s Slovenijo, obstajajo podobnosti, ampak tudi razlike

V nadaljevanju članka se bomo osredotočili na primer Češke. Kakšna so njihova aktualna prizadevanja za reformo medijske zakonodaje, kakšna je trenutna slika?

Za začetek je Jan Bumba osvetlil svoj pogled na medijsko situacijo v času prejšnje vlade. Menil je, da lahko potegne vzporednice z dogajanje na Radioteleviziji Slovenija (RTVS), vendar obstajajo tudi mnoge razlike. Najprej je poudaril, da trenutna slika v njegovi državi ni tako temna, češki javni mediji so zanesljivi. Čeprav večinoma pripravlja poglobljene intervjuje s politiki, nikoli ni dobil občutka, da je kdo želel vplivati nanj: "Nihče mi ni rekel, koga naj povabim in koga ne, kaj naj sprašujem in kaj ne. Tako pa ni zgolj pri mojem programu. Kakor opažam, tudi mojih kolegi na radiu ali Češki televiziji lahko pripravljajo visokokakovostne vsebine, ki stojijo na trdnih temeljih novinarstva," je ocenil.

Kot je pojasnil, imajo na Češkem tri javne medije: Češko televizijo, Češki radio in Češko tiskovno agencijo: "Vedeti moramo, da sta Češka televizija in Češki radio ločeni instituciji." Ob tem je pojasnil, da se radio in televizija financirata s pomočjo koncesijskih dajatev, ki znašajo 135 čeških kron (5,5 evra) na mesec za televizijo in 45 ( 1,8 evra) čeških kron za radio. "Lahko vidite, da to res ni veliko," je poudaril.

V nadaljevanju je pojasnil, da imajo vsi trije javni mediji svoje lastne svete, ki izpolnjujejo naloge, njihova glavna pristojnost je, da volijo generalnega direktorja. Člane teh svetov izvoli spodnji dom parlamenta. "V zadnjem desetletju so politiki nenehno poskušali povečati svoj vpliv na svete," je poudaril Bumba, nato pa še opisal, kako je bil generalni direktor Dvorak lansko pomlad, ko je bil na oblasti še Babiš, blizu razrešitve. "Moram povedati, da je bila televizija vedno pod večjim pritiskom kot radio, ker jo očitno politiki smatrajo kot bolj pomembno," je dejal.

Po njegovem mnenju so bili v svete izvoljeni zelo neobičajni kandidati. "Med njimi so bili taki, ki so kazali očitne znake sovražnosti do javnih medijev, kar je popolnoma paradoksalna situacija," je poudaril, nato pa pojasnil, da so si lansko pomlad stranke, ki so bile takrat v opoziciji, prizadevale, da bi preprečile izvolitev kontroverznih kandidatov v Svete.

Situacija mirnejša pa parlamentarnih volitvah, na vidiku nova zakonodaja, glavni problem denar

Kot je ocenil Bumba, se je situacija spremenila oz. umirila po lanskih jesenskih parlamentarnih volitvah, ko je opozicija prevzela vlado. Problem je po njegovem mnenju še vedno, da imajo nekateri politiki negativno mnenje o javnih medijih. Nekateri med njimi javne medije doživljajo zelo osebno – prepričani so, da so ti mediji preveč kritičnih do njih, spet drugi pa verjamejo, da sploh ne bi smeli imeti javnih medijev, da bi morali biti samo zasebni.

Zdaj je na vidiku nova zakonodaja, procesi se že odvijajo v parlamentu, a trenutno najbolj pereča tema je denar, je poudaril Bumba: "Trenutni prihodki iz koncesijskih dajatev ne morejo pokriti potrebe javnih medijev in do zdaj nismo dobili niti enega predloga, ki bi lahko rešil ta problem."

Preden je Bumba pojasnil, kaj se bo za češke javne medije z novo vlado spremenilo, je dejal, da na Češkem opaža podobnosti s Slovenijo pri tem, da lahko katerakoli skupina, skupnost, družba nominira svoje člane v svet: "Na eni strani se zdi to zelo demokratično, na drugi strani pa to lahko pomeni, da so izvoljeni zelo nenavadni kandidati."

Trije cilji češke vlade

Kar se dogaja na Češkem zdaj, je, da nova vlada skuša uresničiti tri cilje, ki se nanašajo na medije, je razložil Bumba. Prvič, želi zagotoviti trajnostni način financiranja javnih medijev. Drugič, člane sveta bo izbiral tudi zgornji dom parlamenta, ne zgolj spodnji, kot je to veljalo do zdaj. Tretjič, promovirala bo transparentnost in denarne tokove tako, da bo dopuščala vrhovne nadzorne urade v vseh javnih medijih.

Kot je opazil, je vlada najprej začela s ciljem pod točko dve – z volitvami članov sveta. Po njegovih besedah se namreč še vedno dogaja, da je opozicija močno proti volilni spremembi, v katero naj bi bil vključen tudi zgornji senat parlamenta. Kot je pojasnil, se še vedno niso dokončno odločili oz. niso poznane podrobnosti. Vendar je videti, da bodo spremembo na koncu sprejeli, je ocenil. "Ne glede na to pa še vedno ostajajo neodgovorjena vprašanja, ki se na primer nanašajo na kvalificiranost kandidatov sveta," je izpostavil in dodal, je nekoliko razočaran, ker je vlada začela pri reševanju "nečesa manj zahtevnega in ne najbolj pomembnega".

Na splošno pa meni, da novinarji na Češkem verjamejo, da se poteze vlade premikajo v pravo smer, a je raje začela z manj pomembnimi premiki. "Še vedno torej potrebujemo nekatere podrobnosti," je poudaril, ob tem pa še opozoril na sovražni govor proti javnim medijem na spletu. Izpostavil je, da je bila češka televizija še posebej tarča agresivnih in vulgarnih opazk. Kako velik je ta izjemno sovražno nastrojeni krog družbe, Bumba sicer ne ve, vendar je prepričan, da so politiki pri tem "hrup ulice".

'Javni medijski servisi so v 28 državah od 31 v Evropi še vedno najbolj zaupanja vredni'

Radka Betcheva je komentirala navedbe Bumbe o sovražnem govoru proti javnim medijem. Pojasnila je, da je tak odnos med drugim posledica težkih časov, na primer covida-19 in drugih "političnih tumorjev" v Evropi, zaradi česar je družba popolnoma razdvojena. "Vendar kljub temu naša zadnja raziskava o zaupanju v medije kaže, da so javni sektor in novice javnih medijskih servisov v 28 državah od 31 najbolj zaupanja vredni," je postregla s podatkom in ob tem povedala, da na Češkem kar 68 odstotkov državljanov zaupa Češki televiziji. "In 74 procentov Estoncev denimo zaupa svoji nacionalni televiziji," je dodala. To po njenem mnenju dokazuje, da ljudje potrebujejo javne medije.

Glavni izziv srednje in vzhodne Evrope je tako po njenem mnenju ohraniti neodvisnost javnih medijskih servisov. V ta namen morajo države zagotoviti močne varovalke za ohranjanje te neodvisnosti in uredniške avtonomije v zakonskih okvirih.

Kot je spomnila, so mednarodni standardi o delovanju in vrednotah medijev jasni. V večini držav srednje in vzhodne Evrope imajo dobre zakone, ki so običajno v skladu z evropskimi priporočili, vendar je izziv izvajanje teh zakonov, je poudarila. V nekaterih državah pa ti zakoni niso v skladu z nacionalno zakonodajo.

Betcheva je zato spodbudila, da morajo države zagotoviti depolitizacijo javnih medijev. Po njenem mnenju bi morali imeti odločevalsko funkcijo v javnih medijskih servisih strokovnjaki in ne delegati brez znanja o problematiki.

Problem srednje in vzhodne Evrope vidi tudi v tem, da je večina nadzornih svetov javnih medijskih servisov izvoljenih s preprosto parlamentarno večino, kar ne zagotavlja širšega političnega konsenza.