Slovenija

Slovenski mesni izdelki brez škodljivih snovi

Ljubljana, 16. 01. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Kot je povedala predsednica ZPS Breda Kutin, je testiranje mesnih izdelkov pokazalo, da so vsi vzorčni izdelki varni, saj je bila vsebnost nevarnih snovi v njih daleč pod zakonsko dovoljeno mejo.

Breda Kutin
Breda Kutin FOTO: POP TV

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je na današnji novinarski konferenci predstavila rezultate testiranja vsebnosti škodljivih snovi v mesnih izdelkih, rezultate projekta ureditve označevanja prehrambenih in neprehrambenih izdelkov v Sloveniji in rezultate projekta Varstvo potrošnikov na področju kabelske televizije v Mestni občini Ljubljana (MOL). Kot je povedala predsednica ZPS Breda Kutin, je testiranje mesnih izdelkov pokazalo, da so vsi vzorčni izdelki varni, saj je bila vsebnost nevarnih snovi v njih daleč pod zakonsko dovoljeno mejo. Pri pregledu prehrambenih, tekstilnih in elektrotehničnih izdelkov so na ZPS ugotovili, da veliko proizvajalcev oziroma uvoznikov krši predpise, saj nepopolno in površno označuje izdelke. Glede kabelske televizije v MOL pa na ZPS pravijo, da se kljub osmim ponudnikom pojavljajo področja z monopolom enega ponudnika, potrošniki pa se pritožujejo predvsem zaradi višanja cen, ki jo ponudnik ponavadi zviša povsem samovoljno.

Analiza mesnih izdelkov je potekala na Oddelku za prehrano Inštituta za varstvo okolja, kjer so analizirali vsebnost človeškemu zdravju škodljivih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro, pogosto uporabljeni pesticidi in PCB. Skupno 15 vzorcev obarjenih klobas, konzerviranega mesa v kosih, paštet in poltrajnih klobas so ocenjevalci izbrali na podlagi priljubljenosti pri potrošnikih. Analize so pokazale, da so vsi testirani izdelki varni, saj je bila vsebnost škodljivih snovi pod zakonsko mejo, celo pet- do 10-krat manjša od dovoljene količine.

Na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave pa so ob finančni podpori Urada RS za varstvo potrošnikov pregledali označevanje 198 prehrambenih, tekstilnih in elektrotehničnih izdelkov. Rezultati so pokazali, da so izdelki pri nas predvsem nepopolno in površno označeni, mnogi potrošniki oznak ne razumejo, manjkale pa so predvsem oznake o varnosti izdelkov, varni prehrani in zdravstveni neoporečnosti izdelkov. Na ZPS posebej poudarjajo nedoslednost uporabe slovenščine pri uvoženih izdelkih, površnost pri navajanju identifikacijskih podatkov, sestave in podatkov pomembnih za uporabo ter napake pri označevanju imena izdelka. Kršitve predpisov so zasledili pri 72 odstotkih vseh vzorcev. Vzrok za slabe rezultate ZPS delno pripisuje dobaviteljem, proizvajalcem, predelovalcem in uvoznikom, v veliki meri pa so posledica slabega nadzora in neustreznega sankcioniranja. Pri pregledu slovenske zakonodaje, ki ureja to področje, in primerjavi z zakonodajo EU, je ZPS ugotovil, da je največji razkorak na prehrambenem področju, evropskim predpisom pa smo najbližje pri označevanju tekstila.

Na podlagi pritožb potrošnikov nad kabelsko televizijo so na ZPS preverili ponudbo kabelskih operaterjev v MOL, saj ima ta največ uporabnikov omenjene storitve v Sloveniji. Kot so ugotovili, prihaja v MOL do koncentracije ponudbe, saj je na trgu osem ponudnikov kabelskih storitev. Pri tem pa prihaja do paradoksa, saj potrošnik nima možnosti do izbire ponudnika, saj je na enem področju le en ponudnik, s katerim lahko potrošnik sklene naročniško razmerje. ZPS ugotavlja, da prihaja do nepravilnosti tudi pri besedilu pogodb, saj večkrat izostane navedba, kakšno storitev bo opravljal ponudnik in za kakšno ceno. Veliko pritožb je tudi na račun slabo izbranih programov, saj osnovni paket zajema nezanimive programe. Največ pritožb je ZPS prejel zaradi cen, saj operaterji samovoljno zvišujejo naročnino, ponavadi z ukrepom upravnega odbora. Potrošniki pa so nezadovoljni tudi s predolgim odpovednim rokom, saj eden od ljubljanskih operaterjev zahteva kar 12-mesečni odpovedni rok.

ZPS je predstavil tudi nove brošure in zloženke, ki jih je izdal z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave, namenjene pa so vsem, ki hočejo vedeti kaj več o pravicah, ki jih imajo kot potrošniki.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1