Tekom tedna bo vlada odločila, ali se bodo učenci v šolo vrnili prihodnji teden. "Ko se bo videlo, kako bodo na epidemijo vplivali božični in novoletni prazniki," pojasnjuje Marija Magajne, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Z združenja ravnateljev osnovnih šol pa si želijo, da bi 11. in 12. januarja že potekala testiranja zaposlenih za vrnitev otrok v šole.
V razrede bi dan pozneje najprej sedli učenci prve triade, nato pa še četrtošolci in petošolci. A so za zdaj to le želje. Komunikacija s šolsko ministrico je prepočasna, tožijo ravnatelji, ki upajo, da bodo okrožnico o ponovnem odprtju prejeli najpozneje do srede. "Tako lahko pravočasno zagotovimo način in izvedbo testiranja. Starši opažajo in se doma soočajo z velikim upadom motivacije svojih otrok," opozarja Gregor Pečan z Združenja ravnateljev OŠ.
Vse manj motivirani so tudi dijaki. Pravijo, da je epidemija močno načela kvaliteto izobraževanja, razočarani so tudi nad komunikacijo pristojnih. "Informiranost je zelo slaba, dijaki in šole smo nesigurni o vračanju v šolo. Tako v časovnem okvirju kot tudi o načinu vračanja. In to se vidi tudi v vsakdanjem pouku. Dejansko šole ne vedno, kdaj se bomo vračali, niti profesorji. Zato tudi težko strukturirajo pouk na podlagi informacij, ki jih dejansko ni," pove Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije.
Ministrica je sicer napovedala, da se bodo po prvih dveh triadah osnovnih šol v srednje šole prednostno vrnili dijaki zaključnih letnikov. A vrnitve nazaj očitno še ni na vidiku. "Jaz mislim, da bi morali resno začeti razmišljati, ali s polovičko v razredu ali na kakršen koli drugi način, ker motivacija se izgublja, tako pri učiteljih kot pri dijakih," izpostavlja Nives Počkar iz Društva ravnateljev srednjih šol. Počkarjeva je namreč prepričana, da je pouk na daljavo primerna rešitev le za krajši čas: "Torej 15 dijakov v razredu, meter in pol, nošenje maske, matični razred, strogo umivanje in razkuževanje."
"Se mi zdi, da imamo vsi že tako nekako dosti tega izobraževanja na daljavo, da si želimo iti v šole, želimo si biti ocenjeni in dejansko sedeti po osem ur v šolskih klopeh, tudi če je treba z masko," še zaključi Maja Kalin. Ob vrnitvi v šole, da se te ne bodo znova zaprle, pa ne smemo pozabiti niti na druge zaščitne ukrepe, kot je na primer omejeno druženje.
Slovenski otroci vstopili v že 10. zaporedni teden šolanja od doma
Problematika šol je še toliko pomembnejša ob dejstvu, da so slovenski otroci doma najdlje od vseh otrok v Evropski uniji, ponekod šol sploh niso zapirali, čeprav so za druge dejavnosti veljale stroge omejitve. Večina naših šolarjev je danes vstopila že v deseti zaporedni teden šolanja od doma, temu pa moramo prišteti še dva tedna počitnic, ki sta bila vmes. Torej se sošolci in učitelji med sabo v živo niso videli že 12 tednov. V letošnjem šolskem letu je bila večina šolarjev namesto 79 dni pri pouku zgolj 34 dni. Učenci od 1. do 5. razreda pet dni več.
Približno istočasno kot Slovenci so šole med prvimi v Evropi zaprli tudi Slovaki in Čehi, a s pomembno razliko, v obeh državah so ostali odprti vrtci, na Slovaškem pa tudi prvi štirje razredi osnovne šole. Čehi so nato šolo za prva dva razredna osnovne šole znova odprli že 18. novembra, po 30. novembru pa so se občasno v šole po principu rotacij začeli vračati tudi ostali učenci.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.