Gospodarstvo

Slovenski potrošnik: 'Naivnež in cenovni fanatik'

Ljubljana, 09. 10. 2022 07.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Miha Kranjc
Komentarji
334

Morda je na načelni ravni resda okoljsko zaveden, a ko kupuje hrano, mu nista pomembna ne izvor ne ogljični odtis in tudi kakovost postane manj pomembna. Posega po najcenejših izdelkih, čemur se čudijo celo trgovci sami, pravi dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist. Opozarja tudi na to, da država nima načrtov reforme kmetijstva, namesto tega kmetom delijo denar, pri čemer pa se nihče ne vpraša, kakšen izplen imamo državljani od subvencioniranja kmetov, ki trenutno uživajo obdobje debelih krav.

Pravite, da je slovenski potrošnik obseden s ceno. Zakaj?

Praviloma velja, da nižje ko so cene živil, manj kakovostna so živila. Nizke cene se lahko dosežejo tudi s kršenjem določenih prehranskih načel, povezanih s kakovostjo, poreklom, vsebino, recepturami, tehnološkimi postopki in transparentnostjo. Bolj ko je proizvajalec usmerjen v nizko ceno, več kompromisov mora sprejeti in zagotovo je ta hrana poceni tudi zato, ker je manj vredna in ima več negativnih vplivov na okolje, proizvedena je v velikih, zelo intenzivnih obratih, skratka ni nič od tega, kar slovenski potrošnik govori, da želi. Izrazi, kot so lokalno, tradicionalno in zdravo, so v primeru slovenskega potrošnika samo leporečenje. Govori nekaj, dela pa nekaj drugo.

Kje se skriva vzrok za takšno razhajanje med željami in našim početjem?

Predvsem zaradi izrazito intenzivnih komunikacijskih kampanj s strani trgovcev. Potrošnik se težko ali pa se ne more ubraniti tega intenzivnega komuniciranja in rešetanja slovenskega uma s sporočilnimi gesli trgovcev.

Lahko navedete kak primer?

Cena sadnega soka ne more biti 80 centov, če dva kilograma jabolk, kolikor jih porabiš za liter soka, staneta več, brez da se uporabljajo razne kemijske metode, ki jih živilska industrija na pritiske trgovcev zna uporabiti. Če trgovec reče, daj mi najcenejšo robo in kupci to kupujemo, potem bo živilec to naredil. Če kupec kupuje pofl, ga bosta trgovina in industrija znali zadovoljiti.

"Če trgovec reče, daj mi najcenejšo robo in kupci to kupujemo, potem bo živilec to naredil. Če kupec kupuje 'pofl', ga bosta trgovina in industrija znali zadovoljiti."

Je hrana kljub podražitvam še zmeraj prepoceni?

Pri Združenih narodih so objavili oceno, da plačamo samo tretjino stroška celotne prehranske verige. Druga tretjina odpade na družbene stroške kot denimo zdravljenje zaradi bolezni, povezanih z nezdravim prehranjevanjem, tretja tretjina pa je povezana z uničevanjem okolja.

V svetovni ekonomiji se po epidemiji covida-19 in zdaj z izbruhom vojne v Ukrajini čedalje bolj izpostavlja vojne dobičkarje. Govorimo o špekulantih z glavnimi energenti in elektriko. Države rešujejo energetska podjetja z dokapitalizacijami. Ali se kaj podobnega obeta tudi v živilski industriji, torej da bodo podražitve hrane še višje, kot je rast cen surovin?

Na področju agroživilstva v tem trenutku ni vojnih dobičkarjev. Kar opažam, je, da so se cene kmetijskih surovin dvignile bolj kot stroški kmetov oziroma njihove pridelave. Zdaj je torej za kmete čas debelih krav. Hvala bogu. Prvič pa vidimo, da se v trgovinah stroški zadržujejo na nižji ravni, ne rastejo tako hitro, kot so se podražili vhodni stroški, torej surovine in energenti. Trgovinski sistemi z zadrževanjem cen na nižji ravni potrošnike ščitijo.

Kaj bo s prehransko varnostjo, če se denimo zaprejo meje držav, kot se nekateri bojijo, da bi se lahko zgodilo pri distribuciji zemeljskega plina?

Zaenkrat sem še zmeraj zadržan do izrazov, kot sta varnost in samooskrba, ker je to za naše okolje težko verjetno. Čeprav se svet tako noro spreminja, premikamo se v nepredstavljivo nore scenarije, da to ni več tako nerealno. Pri nas bi morda raje govoril o prehranski suverenosti. Pri nas verjetno ne bo trenutkov, da ne bi mogli dostopati do živil, zagotovo pa se bi lahko zgodilo to, kar se po malem že dogaja. To pa so zdrsi v živila manj kakovostne sestave. Po drugi strani pa Slovenija že 20 let ni storila nobenega koraka naprej k večji prehranski suverenosti. Če pa pride do pretrganja tokov z energenti, od katerih je odvisen tudi agroživilski trg, pa pomanjkanje ni več tako daleč. Ampak tukaj ne bi rad sejal strahu, kljub temu ostajamo pozorni.

'Za kmete je zdaj čas debelih krav.'
'Za kmete je zdaj čas debelih krav.' FOTO: Aljoša Kravanja

Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da pojemo preveč mesa. Živinoreja je eden glavnih dejavnikov poganjanja podnebne krize. Zakaj ne bi površin, namenjenih pridelavi krme, preprosto spremenili v površine za pridelavo hrane, neposredno namenjene prehrani ljudi?

Za pozitivni bilančni dohodek potrebuješ na desetine hektarjev poljščin, da za eno delovno mesto ustvariš dovolj prihodka. V Sloveniji takih kmetij nimamo. V govedoreji s prirejo mleka denimo lahko kmet že na travinju ali z intenzivno pridelavo krme ali tudi uvozom krme zagotovi paritetni dohodek. Pri nas bi morali zapreti dve tretjini kmetij in njihovo zemljo razdeliti med večja kmetijska podjetja, da bi dosegli takšno spremembo. To je neizvedljivo, to so nebuloze, moje razmišljanje je iracionalno. V ozadju je preprosta ekonomika. Zato nisem pristaš konceptov, kot so prenehajmo z živinorejo z danes na jutri, ampak moramo najprej pripraviti transparenten in jasen načrt, kako posodobiti kmetijstvo v smeri ekonomske vzdržnosti.

Brez širše podpore to verjetno ne bo mogoče, a tudi širša podpora takim ukrepom je verjetno neuresničljiva, glede na to, kako zelo radi imamo Slovenci meso?

Glavni sodnik in odločevalec je kupec. Če bi kupec priznal višje stroške pridelave hrane, ki je naravi prijaznejša, potem bi to uspelo. Če bi denimo subvencije v kmetijstvu preusmerili v subvencioniranje dražje, ekološke hrane, bi bilo super, ampak to so vse futuristična razmišljanja. Zato zagovarjam najprej prehod k večjemu profesionalizmu v kmetijstvu.

"Živilska košarica kljub dobronamernosti vlade in ministrstva nekega konkretnega učinka na ljudstvo ne bo imela. Jaz bi to popisovanje ustavil."

Agroživilski trg je očitno zelo zapleten sistem, ga je mogoče nadzirati z uvedbo živilske košarice, kot si je to zamislila slovenska vlada?

Ta košarica kljub dobronamernosti vlade in ministrstva nekega konkretnega učinka na ljudstvo ne bo imela. Zdaj bi bilo treba ljudem odpirati oči v smislu kakovosti, ne pa drvenja v najcenejše izdelke.

Ali to pomeni, da bo še več uvožene in manj kakovostne hrane?

V tem načinu zmagujejo trgovci, katerih prehranski portfelj temelji na uvoženi hrani iz hiperprodukcijskih sistemov. S tem, ko usmerjamo ljudi v take ponudbe, pa delamo škodo tudi slovenskemu gospodarstvu in kmetom. Vsem tistim torej, za katere se isto ministrstvo bori, da bi jim šlo bolje. Medtem ko pojasnjuješ, da vzpodbujaš konkurenco, trgovci pa spremljajo popisovalce po trgovinah, mislim, da je izrazito vprašljiva kompetentnost tistih, ki te popise delajo. Po eni strani popisi nimajo učinka, po drugi strani pa dajejo privid, da država nekaj počne, čeprav nima nobene koristi. Jaz bi to popisovanje ustavil.

V kakem stanju je slovensko kmetijstvo pričakalo recesijo?

Kmetijska politika je zmedena. Ker se na vrhu menjavajo karakterji in liki, ki so, bom rekel, zanimivi. Najbolj pa me skrbi, da politične stranke kmetijstva ne vidijo kot prioriteta. To velja tudi za stranke desnega pola, ki so tradicionalno bližje kmečkemu prebivalstvu. Pred volitvami sem pregledal programe strank in tako brezzveznega odnosa do kmetijstva in popolnega nerazumevanja sodobnega konteksta proizvodnje hrane in distribucije še nisem videl. Prav sramotno je. Nobene strokovne podpore. Da je stanje slabo, vidimo že po tem, s kakšno težavo so našli ministrico. Ni rdeče niti, kmetijstvo pa je rigidno, spremembe so počasne in ko se enkrat začrta pot, je kakršna koli sprememba zelo težka.

Kaj poganja inflacijo cen hrane? Na letni ravni se je septembra povzpela na 14,4 odstotka.

Globalna osnova je covidna kriza, ki je presekala in pretresla močno prepleten svet oskrbnih verig, za katere si nihče ni znal predstavljati večjih prekinitev in problemov v ustaljenih načinih obratovanja. Prehranski sistem je vznemirila do te mere, da se je pregrel, stroškovni pritiski pa so se začeli kazati naknadno, ko se je normaliziralo povpraševanje. Sredi lanskega leta so začele rasti cene surovin in goriv, potem pa je letos v že tako preplašen sektor zarezala še rusko-ukrajinska norija z velikimi energetskimi tveganji. Proizvodnja hrane je primarno odvisna od energije. Ob tem pa sta Rusija in Ukrajina tudi veliki ponudnici gnojil ali komponent za gnojila. Prišlo je do popolnega koktejla za cenovno eskalacijo.

Kako to vpliva na kmete?

Stroškovno-prihodkovna bilanca še nikoli ni bila tako ugodna, kot je zdaj. Kmetije, ki so vključene v prehranske sisteme, imajo pogodbe in so prisotne na veleprodajnemu trgu, tem gre v tem trenutku zelo dobro, kljub temu da so se cene surovin in energije tako povišale, ker so odkupne cene kmetijskih pridelkov še višje. A takih kmetij pri nas je manj kot tretjina. Ostale kmetije so samooskrbovalne, niso del realne ekonomije in so v popolnoma drugačnem položaju. To so kmetije, kjer delujejo upokojenci, ki nimajo sklenjenih pogodb, in gospodinjstva, ki kmetujejo in porabijo pridelek v pretežni meri zase. To so zelo občutljive, zastarele kmetije, ki prej spadajo v sektor socialnih politik kot kmetijski. Skratka, to niso kmetije, ki so del tržne realnosti. In takih je več kot polovica.

"Pred volitvami sem pregledal programe strank in tako brezzveznega odnosa do kmetijstva in popolnega nerazumevanja sodobnega konteksta proizvodnje hrane in distribucije še nisem videl."

Kakšna je torej slika slovenskega kmetijstva v globalnem smislu?

Slovenija si že desetletja ne želi transparentne slike. Pojma nimam, ali gre tukaj za interese posameznih skupin ali nesposobnih in nerazgledanih politikov, ampak nimamo jasne slike o kmetijstvu. Resnih analiz nismo videli že nekaj desetletij. Nočemo si privoščiti diagnoze, s katero bi lahko zastavili natančnejšo intervencijo. Ministrica je v prvih tednih ministrovanja sicer večkrat ponovila, da potrebujemo resne analize, jaz pa sem si zadal cilj, da bom opominjal na to, da slučajno ne bi pozabila.

Ministrico torej čaka težko delo?

Ministrovanje ali uradovanje je zelo težko, saj zelo hitro trčijo ob razne interesne skupine in potem pozabijo, kaj so v prvih dneh svojega mandata obljubili. Skratka, če kar koli v tej državi želimo narediti s kmetijstvom, obrniti na bolje, opraviti strukturne spremembe, rabimo podatke in analize, tega prej 20 let ni nihče rekel, zato upam, da ministrica ne pozabi ali obupa. Kmetijska slika v Sloveniji je katastrofalno slaba, zaskrbljujoča.

Kako vzpodbuditi slovensko kmetijstvo, da se začne razvijati v konkurenčno smer?

Razvoj kmetijske politike mora temeljiti na dejstvih, šele nato se lahko odločimo, katerim kmetijam bomo nudili pomoč, katerim pa podporo. Od socialnih kmetij ne moremo pričakovati kaj več kot to, da v družbi ne bomo imeli dodatnih socialnih stisk. Po drugi strani pa si tržne kmetije ne želijo natakniti oznake, da so uspešne, ampak želijo še naprej dajati vtis ubogih slovenskih kmetov v družbi socialnih kmetij, ker računajo na ugodnosti kmetijske politike. In take miselnosti ali nerazvojne paradigme živ bog ne more razumeti, ne vem, zakaj je tako. Takšne kmetije pa potrebujejo podporo.

'V kmetijstvo so šle milijarde evrov. Kaj smo s tem dosegli?'
'V kmetijstvo so šle milijarde evrov. Kaj smo s tem dosegli?' FOTO: Aljoša Kravanja

Pogosto opozarjate, da sistem subvencioniranja kmetijstva ni ustrezen. Ste nasprotnik subvencij?

Jaz sem za subvencije, ki so usmerjene v razvoj in predvsem nas mora zanimati, kako te subvencije učinkujejo. To je pa druga kritična točka, da ne spremljamo ukrepov, niti ne merimo učinkov teh ukrepov. Se pravi v zadnjih 30 letih so šle v kmetijstvo debele milijarde evrov, ne vemo pa, kakšni so učinki. Družbe to ne zanima, v kmetijstvu je to nespodobno vprašanje. V promocijo ekološke hrane denimo smo pred desetimi leti investirali milijon evrov. Kakšen je učinek? Kako se je denar porabil? Ne vemo.

Ampak ekološko kmetovanje je trajno, bolj zdravo in vrednejše, ne bi vendarle morali vzpodbujati ekološko pridelavo?

Jaz sem velik ljubitelj ekološke hrane, ampak ne razumem ekoloških kmetov, ki nas prepričujejo, kako so živila zdrava, kako je v tem perspektiva, v isti sapi pa se pritožujejo, da imajo premalo denarja, da se po ekoloških živilih premalo posega. Skratka, sem za subvencije, vendar morajo te subvencije temeljiti na analizah in dejstvih in absolutno je treba spremljati učinke teh subvencij. Vendar to merjenje učinkov ne sme biti postavljeno tako, da če ne bo rezultatov, bo kaznovan kmet. Merjenje učinkov je namenjeno državi, da se nauči bolje načrtovati ukrepe. Zdaj se kmetje bojijo poročati o rezultatih, ker bodo v primeru negativnih morali vračati denar.

Ob poplavi ponudbe, razlik v cenah, agresivnih oglaševalskih kampanj in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izbiro, je slovenski potrošnik verjetno tudi zmeden in ne ve več, kako izbirati pametno. Kaj je pravzaprav dober nakup? Se vi ravnate po kakšnem načelu?

Absolutno najprej vedno pazim, da kupujem slovensko. Ne hrvaško, srbsko, avstrijsko ali nemško, le izdelke slovenskih kmetij in podjetij. Predvsem pa skušam kupovati enostavno hrano, ne predelano. V Sloveniji namreč hiperprocesirane hrane ne znamo proizvajati. Izdelki, kot so prigrizki, omake, namazi in ne vem kaj še vse, nimajo zdrave osnove. Pazim, da kupujem osnovna živila, torej sir, meso, mleko, kruh, sadje in zelenjavo. Nič drugega ne rabimo, ker v Sloveniji še vedno kmetujemo okolju bolj prijazno kot drugje, četudi ni vse ekološko.

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (334)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

resslovenka
12. 10. 2022 12.10
+2
✍️ Gospod Kuhar, dober tek vam želim. Mi kupujemo, ko so akcije. Ker nam naš družinski proračun pač ne znese kupovati "prvovrstna" živila. 😏
pekoči paradižnik
10. 10. 2022 14.08
+5
'Naivnež in cenovni fanatik'..... povsem se strinjam z dr. Kuharjem. Vseeno jim je kaj jedo,... sploh jim pa ni vseeno kakšne avtomobile vozijo, kakšen telefon imajo, v katere znamke so oblečeni, katero kozmetiko uporabljajo in še dosti tega. Avto za 100.000 po hrano pa v najcenejši diskont, po gorivo pa na trgovsko črpalko kjer je 3 cente ceneje. Nobenega ponosa in dostojanstva v teh potrošnikih, zato se še trgovci čudijo, kaj vse z lahkoto in drago prodajo. Marsikaj v življenju se začne s spoštovanjem samega sebe....
resslovenka
12. 10. 2022 12.11
-1
Glodalec
10. 10. 2022 11.09
-2
To, bravo, borec za višje marže. Iz komentarjev je k sreči videti, da večina ne naseda. Hkrati bi domače in lokalno, po drugi strani zasmehuje kmete, ki iz ljubezni in vesti pridelujejo zdravo hrano. "Nimajo veze z ekonomsko realnostjo". Ekonomska realnost je zanič hrana, miško. Tako pametnjakoviči so želili uničiti naš sistem kontrolirane in optimizirane proizvodnje. Zato da bi njihove premium in eko znamke lahko dosegale 10 kratne marže. Dobra in zdrava hrane sploh ne potrebuje mnogo dražje proizvodnje. Za tiste, ki pa še niste spregledali tega papka pa poiščite kako se bori za višje cene slovenskega oljčnega olja. Ni pomembna kemijsko dokazana kvaliteta, važna je percepcija slovenskega potrošnika. To je vse kar dela, spremeniti želi percepcijo slovenskega potrošnika.
JohannDoe
10. 10. 2022 10.28
+1
@stančy Ne gre pač za to, da bi vsi morali "šparat", ker smo Slovenci tako revni kot jamramo. Ampak za to, da smo "šparoven narod" tudi ali pa predvsem tam kjer in ko bolje da ne bi bili. Brez veze, da vlečete ven revščino kot, da je večina populacije revne kot cerkvene miši. Dokler bodo nakupovalna središča polna, je to obrobna tema.
vvvilice
10. 10. 2022 10.24
+5
Verjetno je kakih 30 odstotkov zemlje, ki je nekdaj bila obdelana, sedaj zaraščenih, tako da možnosti so. Z zmanjšanjem prireje mesa, se da precej povečati prehranski izkupiček na isti površini v obliki kakovostne zelenjave.
JohannDoe
10. 10. 2022 10.32
+4
Je pa verjetno lažje kupovati poceni nekvalitetno meso s sto začimbami in brez okusa in se z njim nažirati kot pa sprejeti prehrano naših dedov, ki so meso videli samo za največje praznike. In ob tem fizično delali kot si večina nas niti predstavlja ne in preživeli.
JohannDoe
10. 10. 2022 10.22
+0
Ni anomalija. To je natanko tako kot se hoče, da je, kar nakazuje tudi članek. Poslušen potrošnik, poslušen volivec, poslušen bralec tega portala, poslušen konzumer realitijev... slab partner, slab starš, slab sosed, slab državljan (pa dober za politike).... slednje vse pride zraven, ampak ni toliko pomembno, da bi se kdorkoli na to oziral.
Andrej58
10. 10. 2022 09.26
+2
Spoštovani Kuhar, ste se vprašali, kako lahko Slovenci kupimo dražje izdelke, ki so dražji kot v Avstriji s takšnimi prejemki kot jih imamo? Takšnih beumnosti že dolgo nisem slišal.
resslovenka
10. 10. 2022 09.39
+0
Ne, to se on ne sprašuje. Ker se mu ni treba. 😏
nitiniti
10. 10. 2022 09.24
+5
zagovarja analize stanja, da bi nek strokovnjak fajn zaslužil in kot že ugotavlja zagovarjal še bolj velike kmetije....male kmetije niso samo socialni korektiv, potrošniki jih obužujemo in tam je res zdrava hrana
ni_vzdevka
10. 10. 2022 09.22
+4
"Za kmete časi debelih krav." Naj navedem nekaj dejstev za "strokovnjaka": - Cena gnojila je šla v nebo - Cena nafte je šla v nebo - Cena krme je šla v nebo zaradi suše - Cena kmetijske mehanizacije je precej narasla - Večina ni pridelala dovolj krme zaradi suše zato že na veliko prodajajo del živine, posledica je da je šla cena živine NAVZDOL - To da je šla pa odkupna cena mleka in mesa malenkost nevzgor nikakor ni dovolj za stroške ki so šli v nebo.
Ni nam vseeno
10. 10. 2022 09.24
+2
Korintos11
10. 10. 2022 09.26
+0
NIč ne kaže da bi se pri nas na vasi kaj spremenilo ali črede manjšale, vse normalno teče, subvencije so vse pokrile, samo poglej kaj je na dvoriščih parkirano na kmetijah z 20-30 hektarji zemlje. Nisem jim fau, naj imaj saj delajo, samo ne jamrati.
pepikrlinca
10. 10. 2022 09.10
+4
Slovenski potrošnik mora če želi preživeti žal šparati pri ustih.....
Korintos11
10. 10. 2022 09.26
-1
User751167
10. 10. 2022 08.06
+12
Se pravi da če plačaš za kosilo 250 in več,€ bi moralo biti po njegovem dobro kosilo , kot je rekel vzadnjič da 30 -35 euro za litro olivnega olja je še poceni . Saj plače imamo po 5000€ se lahko zajebavamo ...
Fakeprofil
10. 10. 2022 08.05
+10
To je tako naivno razmišljane kot to, da bomo dali zdravnikom več denarja in bo boljše zdravstvo.
Zmaga Ukrajini ...
09. 10. 2022 21.56
+7
Ob današnjih izzivih kmetijstva se bojim, da imamo hudo podhranjeno (ali pa spregledano) stroko,... ki bi morda imela vizijo (če ne zvenim preveč utopično). Zato smo pač že leta na istem. Lep pokazatelj so namakalni sistemi oz. pomanjkanje le teh - zdaj je vremenski vzorec postal že povsem očiten - poleti suše, konec poletja in jeseni pa poplave. Pa še vedno niso nič bližje pametnim rešitvam,... kje je potem še vse ostalo, kot je dejanska pridelava hrane - kaj, kje, kako,... ter podnebne "smernice",... Sicer se pa načeloma strinjam s tem Kuharjem. Potrebujemo resno in pametno kmetijsko politiko, ki bo imela vizijo in načrt kako se soočiti z izzivi kmetijstva.
Korintos11
10. 10. 2022 08.43
-1
Si se mogoče vprašal koliko stane namakalni sistem za 1. hektar in koliko samo namakanje če je velika suša?
Korintos11
10. 10. 2022 08.44
-2
Imamo pa na tisoče mini parcel, ker kmetje nočejo da bi se te parcele združile v večjo?
Zmaga Ukrajini ...
10. 10. 2022 17.31
+1
Ne, ker povsod tudi ni smiselno uvesti namakanja. In tudi ne govorim o kmetih posameznikih, pač pa namakalnih sistemih na ravni države, ki bi koristili vodo iz zadrževalnikov, akumulacijskih jezer, itd., skratka povsod tam, kjer bi stroka povedala, kje jih je smiselno izgraditi ter iz njih črpati za namakanje. Z vidika samih kmetij pa je po mojem edina možnost, ki jo imajo prilagoditev setvenega / sadilnega načrta. Pač naj sadijo oz. sejejo še kaj drugega kot samo koruzo. Prav tako obstajajo tudi metode kako sejati na zelo sušnih tleh na neravnem terenu, ter uporabijo zastirke, ipd. Jasno, da se kmetje obnašajo kot kapitalisti, ki bodo najprej poskrbeli za svoj žep,... zato pa je država tista, ki bi morala ugotoviti kaj je potrebno storiti in kako pri kmetih spodbujati določena ravnanja, določena pa omejevati. Najbolj neumno in na horuk so se zadeve lotili na Nizozemskem. Pač dolgoletnega enega in istega vzorca kmetovanja in prekomerne živinoreje pač ne moreš spremeniti čez noč.
kajpavzdevek
09. 10. 2022 21.51
+2
Davke naj znižajo pa bo bo
Militos
09. 10. 2022 21.38
+1
Ogljični bla bla bla
Enadvatristiripet
09. 10. 2022 21.18
+4
Ja itak okoljska odgovornost v sloveniji je blizu 0. Od kje ta ideja, da tu vecina ljudji razmislja okoljsko ne pa mateialisticno egocentricno.
Zentrum
09. 10. 2022 20.48
+6
Priznam, za ogljični odtis mi maha.
Suna darms
09. 10. 2022 20.23
+1
ta kuhar sploh ne zna kuhati 😅😂🤣
Sputnik8
09. 10. 2022 20.23
+3
Hvala za nasvet. Bomo podražili, da bo za vsa strokovnjake kakovostnejše.
kren29
09. 10. 2022 19.52
-7
slaba hrana znižuje IQ. Redni kupci v Lidlu tako postajajo vse neumnejši in kupujejo vse slabšo hrano.
Bpultimate
09. 10. 2022 20.05
+4
Sputnik8
09. 10. 2022 20.23
+6
Če kupuješ dražje so te samo nate-gnili, da kupuješ kvalitetnije.