Svet Evropske unije je danes za člana Evropskega javnega tožilstva (EJT) iz Slovenije za šestletni mandat imenoval tožilca Jako Brezigarja. Poleg njega so izbrali še evropske tožilce iz 21 drugih držav članic unije, ki sodelujejo pri evropskem tožilstvu.
Brezigar je bil imenovan na podlagi razpisa Ministrstva za pravosodje RS in nadaljnjega ožjega izbora treh kandidatov, ki ga je opravil Državnotožilski svet. Oceno kandidatov je nato na temelju življenjepisov in pogovorov s kandidati oblikovala posebna izbirna komisija mednarodnih pravnih strokovnjakov. Na podlagi njihovega mnenja je Svet EU danes imenoval posamezne evropske tožilce.
Deluje na gospodarsko korupcijskem oddelku
Okrožni državni tožilec Brezigar je zaposlen na Specializiranem državnem tožilstvu RS (SDT), kjer je razporejen na Gospodarsko korupcijski oddelek. Tožilsko funkcijo opravlja od leta 2010, od tega zadnjih šest let na SDT. Kot so v sporočilu za medije zapisali na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, se ukvarja s pregonom najzahtevnejših oblik gospodarskega kriminala in korupcijskih kaznivih dejanj.
V času dela na specializiranem tožilstvu se je 41-letnik specializiral za pregon kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete, pred tem pa kot državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani za pregon kaznivih dejanj davčne zatajitve. V zvezi s tem se je redno udeleževal dodatnih izobraževanj, na nekaterih je sodeloval tudi z lastnimi aktivnimi prispevki, so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva. Kot državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani je dve leti opravljal funkcijo namestnika vodje Oddelka za gospodarski kriminal. Doslej je obravnaval več kazenskopravno pomembnih, zahtevnih in odmevnih primerov. Razen tega ima pomembne izkušnje s področja mednarodnega sodelovanja na kazenskopravnem področju, še navajajo na tožilstvu.
Brezigar, sicer sin nekdanje generalne državne tožilke, kandidatke za predsednico države in sekretarke na notranjem ministrstvu Barbare Brezigar, se je med drugim ukvarjal tudi z obtožbami zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića glede navideznih pogodb v zadevi Niš in s tem povezanim domnevnim oškodovanjem Mercatorja, a je zadeva padla.
Kot okrožni državni tožilec je nastopal tudi v pregonu bančne kriminalitete v povezavi s Factor banko, pa pri pregonu domnevno sporne prenove hiše Simone Dimic, nekdanje šefice kabineta predsednika vlade v času, ko je bil premier Borut Pahor.
Evropsko javno tožilstvo (EJT), ki je je bilo ustanovljeno 12. oktobra 2017 z Uredbo EU, bo prvo nadnacionalno javno tožilstvo, pristojno za preiskave in pregone kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese Unije. V okviru svojih pristojnosti se bo osredotočalo na goljufije, korupcijska kazniva dejanja, pranje denarja in druga kazniva dejanja, ki so opredeljena v Direktivi EU 2017/1371 in ogrožajo evropsko gospodarstvo. EJT lahko preiskuje vse vrste goljufij, kot so goljufije v škodo regionalnih skladov, skladov skupne kmetijske politike, goljufije na področju DDV višje od 10 milijonov evrov, ter zlorabe postopkov za oddajo javnih naročil. Države članice EU zaradi čezmejnih goljufij izgubijo na letni ravni več kot 50 milijard evrov prihodkov iz DDV, nepravilno porabljenih je več sto milijonov evrov strukturnih sredstev. EJT ima poleg tega možnost preiskovanja in pregona vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki so povezane s kaznivimi dejanji, ki škodujejo finančnim interesom EU, če gre pri teh dejanjih z vidika sankcij za lažjo obliko kot pri kaznivem dejanju, ki škoduje interesom EU. Če je teža pomožnega kaznivega dejanja večja, bo zanje še vedno pristojno nacionalno tožilstvo.
Pomembna prednost EJT, ki združuje izkušnje in znanje visoko specializiranih strokovnjakov je izvajanje čezmejnih preiskav na ozemlju sodelujočih članic, pri čemer lahko z drugimi subjekti EU in nacionalnimi organi deli in navzkrižno preverja informacije v povezavi s čezmejnimi primeri. Obtožnice bo EJT lahko vložilo pri nacionalnih sodiščih.
Pomembna prvina EJT je neodvisnost tožilcev; od trenutka, ko so imenovani, so evropski glavni tožilec in vsi drugi tožilci zaščiteni pred političnimi in drugimi vplivi na evropski ali nacionalni ravni. Čeprav je EJT povsem neodvisno, še vedno odgovarja Evropskemu Parlamentu, Svetu in Komisiji glede svojih splošnih dejavnost, ne da bi s tem kakorkoli posegalo v zaupnost v zvezi s posameznimi konkretnimi zadevami.
V začetnem obdobju bo EJT vodila Romunka Laura Codruta Kövesi, ki je v Romuniji uspešno vodila specializirani urad tožilstva za boj proti korupciji. Njen mandat na čelu EJT traja sedem let, medtem ko traja mandat nacionalnega predstavnika v EJT šest let, z možnostjo podaljšanja za največ tri leta.
EJT naj bi svoje naloge začelo opravljati predvidoma do konca leta 2020.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.