Slovenski proračunski načrt predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi pravili

V Bruslju ob tem poudarjajo, da tako načrt Slovenije kot tudi komisija napovedujeta, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države.

Komisija je mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije objavila danes, ker je osnutek, predložen oktobra lani, temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem času ponovno predložen.

V Bruslju Slovenijo v okviru proračunskega procesa že vseskozi opozarjajo na neskladnost načrtovanega fiskalnega napora in stopnje rasti neto primarnih izdatkov z evropskimi cilji.

Slovenija je sicer od leta 2016 v preventivni fazi spremljanja javnih financ, saj izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, po katerem ta ne sme preseči treh odstotkov BDP.

V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.

Mnenje o slovenskem proračunskem načrtu je del zimskega gospodarskega svežnja, ki med drugim vključuje poročila o gospodarskih razmerah v vseh 28 članicah EU, k čemur je prvič priložen dokument o naložbenih smernicah za financiranje v okviru kohezijske politike.

Sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

V Sloveniji ni napredka glede zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin

Prav tako so ocenili, da v Sloveniji ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva. Na splošno pa je napredek pri uresničevanju evropskih priporočil omejen.

Komisija v poročilu za Slovenijo izpostavlja, da lahko postane slovensko gospodarstvo, ki trenutno doživlja močno rast, še odpornejše na prihodnje gospodarske šoke s krepitvijo naložb in reševanjem izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva.

Ugotavlja tudi, da je Slovenija na splošno dosegla omejen napredek pri uresničevanju evropskih priporočil iz lanskega leta.

Napredek je bil na primer dosežen pri privatizaciji in alternativnih virih financiranja za hitro rastoča podjetja, omejen napredek pa komisija ugotavlja na področju javnih naročil ter starejših in nizko kvalificiranih delavcev.

Na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin, ki jih sicer obremenjuje problem staranja prebivalstva, pa napredka ni bilo, izpostavlja komisija v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji.

Komisija še ugotavlja, da dosega Slovenija dober rezultat pri večini kazalcev socialnega indeksa, vendar obenem opozarja, da bi bilo pravičnost v sistemu še mogoče izboljšati.

V Bruslju izpostavljajo tudi, da se slovenska mala in srednja podjetja pri zunanjem financiranju močno zanašajo na bančne kredite ter da kljub izboljšanju poslovnega okolja še vedno obstajajo velika upravna bremena in pomanjkljivosti pri javnih naročilih.

Omenjena sporočila so del poročila o gospodarskem stanju v Sloveniji. Komisija je namreč danes objavila poročila o gospodarskih in socialnih razmerah v vseh 28 članicah unije, ki so del zajetnega zimskega gospodarskega svežnja.

Del svežnja sta med drugim tudi poglobljeno poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, ki letos prvič po letu 2011 ne vključuje Slovenije, saj je komisija lani novembra ocenila, da ji ni treba na temeljit pregled, in podrobno poročilo o Grčiji.

Sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

Ministrstvo za finance tudi po opozorilih iz Bruslja vztraja pri začrtani poti

Na ministrstvu za finance pa tudi po objavljeni oceni Evropske komisije, da posodobljeni osnutek proračunskega načrta Slovenije za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, vztrajajo pri začrtani poti iskanja ustreznega razmerja med stabilnostjo javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države.

Komisija je Slovenijo v danes objavljeni oceni proračunskega načrta za 2019 pozvala, naj v okviru proračunskega postopka - predlog rebalansa je že v državnozborski obravnavi - ustrezno ukrepa, da zagotovi skladnost proračuna s pravili. V Bruslju so ob tem poudarili, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od poti prilagoditve javnih financ, ki bi vodila k doseganju srednjeročnega fiskalnega cilja države.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ob tem dejal, da se lahko ta sklep zdi presenetljiv, ker se je nominalno javnofinančno stanje močno izboljšalo in ker javni dolg pada, a je obenem izpostavil, da je za ta impresiven dosežek zaslužna zlasti visoka gospodarska rast.

Na ministrstvu za finance so v odzivu zapisali, da komisija Slovenijo poziva k zasledovanju cilja uravnoteženosti javnih financ in k ustreznim rešitvam za dosego srednjeročnega cilja glede strukturnega uravnoteženja javnih financ, hkrati pa tudi k skrbi za gospodarsko rast.

Spomnili so, da sta ministrstvo za finance in vlada že večkrat pojasnila, da zasledujeta dva ključna cilja, to je doseganje proračunskega presežka in zniževanje javnega dolga, s čimer bo Slovenija na srednji rok uravnotežila javne finance.

Vnovič so zatrdili tudi, da Slovenija "v tem smislu zagotavlja ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ na eni strani ter skrbjo za državljane in širši razvoj države na drugi".

V tej luči si bo Slovenija po navedbah finančnega ministrstva še naprej prizadevala za dolgoročno vzdržnost javnih financ skladno s pravili, tako da ne bo zavirala gospodarske rasti, hkrati pa bo skrbela za ustrezno raven socialne varnosti tudi z ukrepi za ustrezno ciljno naravnanost socialne politike.

Evropska komisija je danes objavila tudi poročilo o gospodarskih razmerah v članicah EU. V poročilu o Sloveniji je ugotovila, da ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva. Medtem ko je določenih področjih, kot je privatizacija, v zadnjem letu dosežen napredek, pa ga pri omenjenih potrebnih strukturnih ukrepih ni bilo. Komisija ugotavlja še, da nekateri izzivi kljub občutnemu izboljšanju ostajajo tudi v bančnem sistemu.

Na finančnem ministrstvu so poudarili, da v Bruslju ugotavljajo napredek Slovenije na več področjih, ostajajo pa izzivi na področju strukturnih reform. "Ministrstvo za finance si bo v okviru svojih pristojnosti prizadevalo za nadaljnji napredek Slovenije, veseli pa nas tudi, da komisiji letos po več letih ni bilo treba opraviti poglobljenega pregleda za Slovenijo, saj za našo državo ne ugotavlja več makroekonomskih neravnovesij," so navedli.

Kot pozitivne na ministrstvu izpostavljajo še ugotovitve Evropske komisije, da ostaja gospodarska rast v Sloveniji razmeroma visoka in široko osnovana, da se naložbe povečujejo, stopnja brezposelnosti pa znižuje. Omenili so še napredek na področju alternativnih virov financiranja za hitro rastoča podjetja in pri odpravi administrativnih ovir.

Spomnili so še, da mora Slovenija izzive in reforme nasloviti v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti, ki ju bo pripravila do konca aprila in poslala v Bruselj.