'Milijarde, namenjene Grčiji, gredo nazaj v Nemčijo in Francijo'

Okoli 20 članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je z manifestacijo pred grškim veleposlaništvom v Ljubljani izrazilo solidarnost do delavcev, sindikatov in upokojencev Grčije.

"V EU smo priče ostrim varčevalnim ukrepom, ki jih uvajajo vlade kot edini možni izhod iz sedanje finančne in gospodarske krize. S tem morajo delavci in njihove družine, mladi in upokojenci nositi največji del bremena krize, ki je niso povzročili," so sporočili iz ZSSS.

"S tem se želimo pridružiti tistim opozorilom, da odločitve inštitucij EU niso prave. Peljejo v revščino, kaznujejo tiste, ki za krizo, tudi v Grčiji, niso prav nič krivi," je poudaril prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Dejal je, da te milijarde ne pridejo do delavcev, pač pa gredo nazaj v Nemčijo in Francijo. Na vprašanje, ali bi morala Slovenija prenehati prispevati v sklad za reševanje Grčije, pa je Semolič odgovoril, da je v tem trenutku, ko politiki pritiskajo na nas, da se varčuje, odgovor ne. "V Grčiji lahko delavci dobijo sredstva kot v drugih državah – z delom. Treba je ustvarjati delovna mesta," je poudaril Semolič.

Prepričan je, da pot zniževanja delavskih pravic, zniževanja pokojnin, zniževanja nekaterih klasičnih delavskih pravic ni pravi odgovor na krizo, ki pretresa Grčijo in EU. To je sicer pot, ki grozi tudi nekaterim drugim evropskim državam in njihovim delavcem.

Semolič meni, da so se politiki ob začetku pošiljanja pomoči Grčiji najprej trudili pokazati, da so v tej državi lenobe, da imajo delavci preveč pravic, da živijo predobro. "To je standarden pristop velikih evropskih inštitucij. Tako je tudi v Sloveniji. Tu zahtevajo, da začnemo plačevati šolnine, znižanje odpravnin, lažje odpuščanje ... Ker želijo sporočiti, da živimo predobro," je dejal.

Grčija bo dobila še drugo pomoč

Grčija se je v minulih letih znašla v hudih dolžniških težavah, zato je morala prositi za mednarodno finančno pomoč. V zameno za to je morala sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim grški državljani ostro nasprotujejo. Svojo jezo so večkrat izrazili tudi na grških ulicah.

Prvi program pomoči Grčiji, dogovorjen maja 2010, v treh letih predvideva do 110 milijard evrov dvostranskih posojil državi, drugi program pomoči pa 130 milijard evrov javnih sredstev in delen odpis dolgov pri zasebnih upnikih.

Finančni ministri držav območja evra so v minulih dneh ugotovili, da je Grčija v zadnjih tednih dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju dogovorjenih zavez na področju varčevalnih in reformnih ukrepov, da pa je dokončna odločitev o drugem programu pomoči odvisna od uspeha odpisa dolga s strani zasebnih upnikov.