Pripadniki Slovenske vojske bodo delovali v okviru nemškega bataljona radiološke, biološke in kemične obrambe. Ob zaključku usposabljanja sta pripadnike lahkega voda za dekontaminacijo iz 18. bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo v kranjski vojašnici obiskala minister za obrambo Karel Erjavec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič.
Pol leta v stalni pripravljenosti
Od petka dalje bo vod za šest mesecev tudi v stalni pripravljenosti za sodelovanje v reakcijskih silah zveze NATO. "Na ta način izpolnjujemo naše obveznosti v zvezi NATO," je ob tej priložnosti poudaril minister, ki pa pravo vrednost voda vidi predvsem v tem, da je poleg opravljanja bojnih akcij uporaben tudi v primeru naravne ekološke nesreče. Vloga sodobne vojske se namreč spreminja, saj v Sloveniji klasične vojne v nadaljnjih desetih letih ne gre pričakovati, medtem ko ekološke nesreče postajajo resna grožnja, meni Erjavec.
Lahki vod za dekontaminacijo, ki je bil oblikovan konec leta 2003, sestavlja skupno 27 pripadnikov. Poveljuje mu Matjaž Bončina, ki je povedal, da je bilo enoletno usposabljanje enote dokaj naporno, da pa je sedaj vod popolnoma pripravljen, kar dokazuje tudi priznanje iz mednarodne vaje v Nemčiji. Enota je tudi polno opremljena s tremi specialističnimi vozili za dekontaminacijo in štirimi tovornimi ter enim poveljniškim vozilom. Vojaki pa bodo pri svojem delu uporabljali tudi zaščitne maske, obleke in kombinezone ter specialistično opremo za detekcijo radioloških, kemičnih in bioloških pojavov ter njihovo dekontaminacijo.
Ob Natovi zahtevi potrebno soglasje vlade
Vod bo v okviru reakcijskih zveze NATO po potrebi deloval v sestavi nemškega bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo kot eden izmed petih vodov za dekontaminacijo. Če bo severnoatlantski svet izrazil zahtevo za sodelovanje voda v njenih reakcijskih silah bo enota v desetih dnevih pripravljena za premik iz matične lokacije. Vendar pa mora slovenska vlada, ki odloča o sodelovanju slovenskih enot v posameznih operacijah in opredeljuje nacionalne omejitve pri izvajanju nalog, v tem času dati soglasje. Na podlagi odločitve vlade bo potem načelnik generalštaba SV izdal ustrezne akte vodenja in poveljevanja, s katerimi bo podredil to enoto poveljniku zavezniških sil za Evropo.