Za slovenski kontingent, ki ga sestavljajo letalsko-helikopterski oddelek, sanitetna enota in vojaška policija, v mednarodnih mirovnih silah praznikov ni, čeprav je vojaška baza Sforja v Sarajevu praznično okrašena. Tudi v teh dneh namreč vojaki opravljajo svoje običajne naloge, kar za slovenske vojaške policiste pomeni predvsem vzdrževanje vsakodnevnih stikov z domačini. S svojo prisotnostjo na občutljivih območjih naj bi preprečili nove spore med bosanskimi Srbi, Hrvati in Muslimani.
Kako zapleteno je danes živeti v Bosni in Hercegovini je mogoče videti v Kijevu, majhnem kraju blizu Sarajeva, ki je pod srbsko oblastjo. V njem živijo tako Muslimani, ki so se vrnili na porušene domove, kot srbski begunci, ki so svoje hiše pustili na bosanski strani in zdaj živijo v hišah izgnanih Muslimanov. Vojaki mednarodnih sil v takšni situaciji niso samo porok miru, temveč so pogosto tudi edini, ki prisluhnejo težavam ljudi, tako Srbov kot Muslimanov, in jim skušajo po svojih močeh pomagati. Prisotnost vojske prebivalce ne moti, saj pravijo, da bi se še vedno streljalo, če ne bi bilo njih. Prepričani so, da je dobro, da je tam vojska, saj pogosto zelo hitro pride do konfliktov.
Slovenskim vojakom gre delo na terenu dobro od rok, še posebej zato, ker so edini v mirovni misiji, ki se z domačini lahko pogovarjajo v njihovem jeziku. Kot kaže bo Slovenija to prednost še bolj izkoristila, saj namerava v BiH poslati še več vojakov. Po besedah obrambnega ministra Antona Grizolda, naj bi nova slovenska enota v mirovni misiji postala operativna do pomladi.
