Vsi trije so potrdili že izraženo slovensko pripravljenost za sodelovanje v prihodnjih evropskih misijah za posredovanje v kriznih situacijah, tako vojaških kot civilnih. V prve je Slovenija pripravljena nuditi 175 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije, v druge pa 40 pripadnikov policijskih enot, ki so se prav tako že preiskusili v mednarodnih misijah.
Gre za slovenski delež v nastajajoči evropski policiji in vojski. Članice Unije so evropske enote za hitro posredovanje začele pospešeno formirati še posebej po krizu na Kosovu. Do 2003, ko bo tik pred vstopom tudi Slovenija, naj bi zbrali 60.000 t.i. evrovojakov.
Napredek letošnjega srečanja zunanjih ministrov EU v Bruslju je tudi, da so ministri držav kandidatk s petnajsterico prvič izmenjali podrobne informacije o sestavi svojih enot. Bruselj je v imenu skupne evropske varnosti po 11. septembru od vseh zahteval višjo učinkovitost in povezljivost. Podobno je s policisti. Policisti bodo na misije odhajali v 30 dneh po ukazu, vojska za hitro posredovanje pa naj bi na krizna območja posegla najkasneje v dveh mesecih. Sicer pa gre v nekaterih primerih za iste vojake, ki sestavljajo NATO.
EU pri razvijanju skupne obrambne politike dialog razvija z vsemi trinajstimi kandidatkami za članstvo ter z Norveško in Islandijo, skratka z nečlanicami EU, ki kandidirajo za vstop v Unijo ali pa so članice zveze NATO. Poleg Slovenije ter omenjenih Islandije in Norveške so to še Poljska, Češka, Madžarska, Estonija, Ciper, Malta, Slovaška, Litva, Latvija, Bolgarija, Romunija in Turčija.
