Preleti letal so še prepovedani
Slovenska vlada še ni sporočila, kako je s preleti vojaških letal v našem zračnem prostoru in prevozom orožja prek Slovenije. V zvezi z uporabo slovenskega zračnega prostora dodajajo je direktor urada vlade za informiranje Gregor Krajc dejal: "Poudarjamo, da sta se tako predsednik kot vlada ves čas zavzemala za mirno rešitev iraške krize pod okriljem VS OZN, kar je zapisano v posebni izjavi. Vlada RS ni prejela novih zaprosil v zvezi s prevozi oziroma preleti čez slovensko ozemlje v povezavi z iraško krizo. Vlada RS bo predvidoma prihodnji teden ponovno proučila prejšnja zaprosila."
Do nadaljnjega so torej preleti letal v slovenskem zračnem prostoru in transport orožja prepovedani. Tudi poostreni varnostni ukrepi ali višja pripravljenost vojske do nadaljnjega niso predvideni. Kot so sporočili z vrha Slovenske vojske, o morebitnih ukrepih odloča načelnik generalštaba, potem ko svet za nacionalno varnost sporoči oceno ogroženosti. Svet se še ni sestal, sklicati pa ga mora predsednik vlade.
Pahor je upal na mirno rešitev
Spričo uspešnega dela inšpektorjev je bilo še dovolj prostora, da bi se lahko mirna pot uspešno končala, je menil Borut Pahor in dodal, da v zadnjih tednih ni opazil tako velike neposredne nevarnosti, ki bi opravičevala odstop od iskanja poti za mirno rešitev spora.
"Dokler obstoji le en sam odstotek možnosti za takšno rešitev, se je treba stoodstotno potruditi, da temu damo priložnost," je še dejal Pahor. Slovenska vlada oziroma zunanje ministrstvo medtem še pripravljata uradni odziv po propadu prizadevanj za diplomatsko rešitev in ameriškem ultimatu iraškemu režimu.
Rop zaskrbljen
Predsednik vlade Anton Rop je izrazil obžalovanje, ker na ponedeljkovem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov ni prišlo do premostitve razlik in poenotenja stališč med članicami VS ZN niti do odločitve o možnih nadaljnjih korakih za mirno rešitev iraške krize. Ob tem je premier Rop izrazil tudi zaskrbljenost zaradi močno povečane verjetnosti uporabe oborožene sile v Iraku ter zaradi možnih posledic na obstoječe delovanje in vlogo VS ZN v mednarodnih odnosih, še zlasti pri razreševanju kriznih razmer v svetu.
Predsednik vlade sicer še vedno upa, da vse možnosti za mirno rešitev iraške krize še niso izčrpane. Kot so zapisali na premierovi spletni strani, sta se tako premier kot vlada ves čas zavzemala za mirno rešitev iraške krize pod okriljem VS ZN, kar so zapisali tudi v posebni izjavi, sprejeti 13. februarja letos in s pristopom k skupni izjavi Evropske unije, sprejeti 17. februarja letos na vrhu unije v Bruslju.
Tudi MZZ izrazilo obžalovanje
Ministrstvo za zunanje zadeve, da varnostni svet, kot organ prvenstveno odgovoren za svetovni mir in varnost, kljub naporom članic ni bil zmožen oblikovati soglasja in sprejeti odločitve glede poti dokončne razorožitve Iraka. Ministrstvo je ves čas poteka razreševanja krize, v skladu s sklepi vlade s 13.2.2003 ter zaključki Sveta EU s 17.2.2003, poudarjalo, da je varnostni svet primarni organ odločanja v zvezi z rešitvijo iraške krize. V skladu z resolucijami VS se je Irak dolžan razorožiti, pri čemer je potrebno izkoristiti vsa sredstva za mirno razorožitev. Uporaba sile je lahko le zadnje sredstvo. S tem ciljem se je Slovenija pridružila tudi govoru EU v VS OZN 12.3.2003.
Ministrstvo poudarja, da so za Slovenijo velikega pomena multilateralne organizacije, še posebej OZN. V skladu s tem izraža upanje in pričakovanje, da bo pri vprašanjih svetovnega miru in varnosti čimprej prišlo do obnove soglasja mednarodne skupnosti, kakor tudi krepitve vloge in delovanja mednarodnih organizacij.
Čeprav je videti, da je uporaba sile za razorožitev Iraka zelo blizu, ministrstvo meni, da je še vedno potrebno preučiti in izrabiti vse možnosti za mirno razrešitev krize, preden so le te popolnoma izčrpane. Ob tem ministrstvo izraža globoko skrb za položaj prebivalstva v Iraku ter poudarja, da je potrebno storiti vse, da se v kar največji meri preprečijo civilne žrtve, trpljenje iraškega prebivalstva, humanitarna in ekonomska kriza ter destabilizacija regije.
