Afera vpogledovanja v zasebne bančne račune zgolj na podlagi anonimk oziroma slovenski Watergate dobiva vse širše razsežnosti. Ne le Katji Šeruga, Branku Čakarmišu in Tomažu Drozgu, Urad za preprečevanje pranja denarja je lani spomladi, le tri tedne pred zamenjavo tedanjega direktorja Damjana Žuglja, odprl tudi primer škofa Andreja Sajeta, razkrivajo kolegi portala Necenzurirano.
"Gre verjetno za eno največjih zlorab katerekoli državne institucije. Vse več dejstev namreč kaže, da je šlo za nepooblaščeno gledanje za bančnimi računi ljudi, ki v teh postopkih Urada za preprečevanje pranja denarja nikakor ne bi smeli biti po nobenem kriteriju, in za to ni bilo pravne podlage," pravi novinar in odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.
Neznani avtor je tedaj ravno novoimenovanemu predsedniku Slovenske škofovske konference Sajetu očital sum davčne utaje. Češ da naj bi nepravilno prijavil dohodke, ko je deloval kot pomožni duhovnik na avstrijskem Koroškem.
"Nihče ne more biti tarča tovrstnih preiskav, če za to ni utemeljenega pravnega razloga, preiskavo pa lahko naročijo samo za to pristojni državni organi na podlagi suma kaznivega dejanja. V mojem primeru za takšno preiskavo ni bilo nobenega pravnega ali drugega razloga," o vpogledovanju v njegov bančni račun pravi Saje.
Ustanovitelj in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk pove, da Avstrijci normalno poskrbijo za svoje duhovne spremljevalce. "Ampak to niso nobeni resni denarji, da bi bilo tukaj karkoli spornega," doda.
Poznavalci slovenske božje hiše so sicer v tej anonimki prepoznali obračun dveh struj cerkvenega vrha – doslej vladajoče konservativne in tiste, ki je bližje papežu Frančišku. "Škof Saje predstavlja to novo strujo. Ves čas se zavzema za transparentnost pri spolnih zlorabah. Gotovo se zavzema tudi za transparentnost pri financah. In tukaj so tej stari struji gotovo prišli prav kakšni podatki, ki bi mu, recimo, umazali kariero," meni Vovk.
Podatki z zasebnega bančnega računa lahko namreč tistemu, ki jih pridobi, razkrijejo bolj ali manj vse o imetnikovem življenju. Ob tem pa šok za našega sogovornika. Po podobnem kopitu je namreč Žugljev urad po naših neuradnih informacijah pod drobnogled vzel tudi finančne transakcije zavoda Iskreni. "Vse je bilo vedno na voljo vsakemu – od Fursa do drugih. Nimamo ničesar skrivati, saj nam je transparentnost izredno pomembna. Več kot 90 odstotkov smo namreč odvisni od ljudi in to nam je temelj," pove.
"Vemo, da je Urad za preprečevanje pranja denarja v tem času vodil Damjan Žugelj in da ga je tja pripeljala SDS. A zdaj je ključno vprašanje – kdo je Žuglju dajal navodila? Težko je namreč verjeti, da bi se Damjan Žugelj lotil ravno tarč, ki niso bile po volji SDS oziroma prvaku SDS, takratnemu predsedniku vlade," poudarja Cirman.
Nacionalni preiskovalni urad glede omenjenih metod vodi predkazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.