Ti beli biseri uspevajo domala povsod po Sloveniji, od primorskih nižin do alpskega visokogorja, kjer navadno zacvetijo z nekajtedenskim zamikom. "Zanje je značilno, da rastejo bolj v prsteh na apnenčasti podlagi, morda je redkejši le v vzhodnem delu Slovenije, kjer je bolj poznana kronica," razlaga dr. Blanka Ravnjak, raziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Biologi, botaniki in vsi cvetni navdušenci, zlasti tisti, ki ne prihajajo iz Ukrajine in z Nizozemskega, so nad poljanami, polnimi samoraslih zvončkov, naravnost navdušeni. "Ena takih sort, ki smo jo vzgojili in opisali v našem botaničnem vrtu in je v svetu zelo iskana in cenjena, je ljubljana, poleg nje tudi nova gorica in še nekaj sort," še naniza.
Ta mala cvetica pa ni bogastvo le za biologe, poleg plačljivih fotografskih ogledov se slovenski zvončki dobro prodajajo tudi na številne dvore širom po svetu. "Svoje raziskave smo že leta 2004 predstavili na svetovnem kongresu botaničnih vrtov v Barceloni in od takrat so resnično posejani po različnih, celo eminentnih ustanovah po Evropi, tudi v Kew Gardnu so,"pojasnjuje dr. Jože Bavcon, ravnatelj ljubljanskega univerzitetnega botaničnega vrta.
"Lepi so, v meni zbujajo pomlad," med počitkom pokramljamo z enim izmed obiskovalcev. "Nič jih ne trgam, veste," se priduša na sosednji klopici sedeča upokojenka. Toda pozor – posamezniku, ki nabere več kot za pest zvončkov, grozi kazen do 300 evrov, za podjetja tudi do 10.000 evrov. Kot preostale čebulnice jih torej občudujmo predvsem z očmi. Le tako bomo poskrbeli, da bodo pomladi oznanjali tudi našim zanamcem.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.