Slovensko gospodarstvo lani z 1,2-odstotno rastjo

V skladu s pričakovanji Urada za makroekonomske analize (Umar) se je gospodarska aktivnost lani v Sloveniji okrepila, vendar počasneje kot v povprečju evrskega območja. Za okrevanje v lanskem letu je bilo ključno povečanje izvoza, ki pa po oceni Umarja kljub krepitvi ni raslo tako hitro kot povpraševanje na tujih trgih. Spremembo bruto domačega proizvoda (BDP) je zopet pomembno zaznamovalo gibanje zalog, ki so h gospodarski rasti prispevale kar 1,6 odstotne točke.

Objava statističnega urada kaže, da se je v zadnjem četrtletju lani BDP povečal za 0,6, v celotnem letu 2010 pa za 1,2 odstotka. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta je ''k okrevanju aktivnosti največ prispevalo tuje povpraševanje, medtem ko so razmere v domačem okolju še vedno negotove, zlasti na finančnih trgih in v segmentu investicijske dejavnosti''.

Izvoz se je primerjavi z letom 2009 namreč realno povečal za 7,8 odstotka. V okviru domače potrošnje, ki se je lani povečala za 0,4 odstotka, je bil ključen prispevek sprememb zalog, ki je znašal 1,6 odstotne točke. Obseg končne prodaje domačega proizvoda (to je BDP brez upoštevanja sprememb zalog) se je lani tako znižal drugo leto zapored.

Po revidiranih podatkih za pretekla četrtletja je 0,5-odstotno rast dosegla tudi zasebna potrošnja. Pri tem trenutne plačilnobilančne podlage v letu 2009 še ne predstavljajo prave osnove za izračun, saj podatki še niso dokončni, zato na Umarju ocenjujejo, da pozitivne stopnje rasti zasebne potrošnje v letu 2010 ne odražajo nujno dejanske krepitve kupne moči oziroma potrošnje slovenskih gospodinjstev. Na to kažejo tudi podatki na trgu dela o gibanju zaposlenosti in plačah, realizacija prihodka v trgovini ter ostali kazalniki potrošnje gospodinjstev v lanskem letu.

Med dejavnostmi najslabše rezultate še naprej beležijo v gradbeni dejavnosti, ki se lani še niso stabilizirale, prav tako so pod pričakovanji gibanja v segmentu investicij v stroje in opremo, že presegle raven iz leta 2009. Vasle opozarja, da ''bo za nadaljnje okrevanje poslovnih investicij v letošnjem letu poleg razmer v mednarodnem okolju, ki pomembno prispevajo k ustvarjanju primerne investicijske klime, ključno dogajanje na finančnih trgih doma in v tujini, obenem pa ugotavljamo, da gradbene investicije prav tako še ne kažejo okrevanja''.

Februarja nadaljnje podražitve hrane

Februarja se po podatkih statističnega urada cene v povprečju niso spremenile, medletna inflacija pa se je z 1,9 znižala na 1,4 odstotka. Gibanja cen so bila zaznamovana z običajnimi sezonskimi dejavniki, povišanje cene nafte na svetovnih trgih pa je vlada ublažila z znižanjem trošarin, tako da se niso pomembneje odrazila na domači inflaciji.

Nadaljuje pa se rast cen hrane, ki so letos višje že za 3,5 odstotka, kar je v tem obdobju največ v preteklih osmih letih. Vasle je ob tem komentiral, da je ''na izračun inflacije v februarju pomembno vplivala enkratna sprememba RTV prispevka, ki se je z 12 evrov, kolikor je znašal januarja, zaradi zapletov z zakonsko podlago februarja znižal na 3,9 evra, kar je po izračunu statističnega urada inflacijo znižalo za kar 0,5 odstotne točke. Še pomembneje pa bo po naši oceni vplival na mesečno rast cen marca, saj bo RTV prispevek spet znašal 12 evra''.

Slabo v gradbeništvu

Po dejavnostih sta lani najvišjo rast zabeležila rudarstvo (8,7 odstotka) in predelovalna industrija (osem odstotkov). Največje krčenje je zabeležilo gradbeništvo (–14,4 odstotka), poleg tega pa so upad dejavnosti zabeležili še v finančnem posredništvu (–3,3 odstotka) in v kmetijstvu ter gozdarstvu (–1,8 odstotka). Skupna dodana vrednost se je lani v slovenskem gospodarstvu povečala za 1,6 odstotka.