Medtem ko se v Zagrebu vrši predaja vladnih poslov na Sanaderjev kabinet, je hrvaško-slovenski spor dosegel nov vrhunec, v današnji izdaji piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). FAZ v članku tako piše o ponedeljkovem odgovoru MZZ na petkovo protestno noto hrvaškega zunanjega ministrstva, v kateri je slednje protestiralo proti odločitvi državnega zbora, ki je potrdil novelo pomorskega zakonika, s katero je Slovenija dobila pravno podlago za razglasitev morskih con. Kot piše nemški časnik, se je slovensko zunanje ministrstvo odzvalo na protestno noto, ki jo je malo pred oblikovanjem konservativne manjšinske vlade Iva Sanaderja Ljubljani posredoval še odhajajoči hrvaški zunanji minister Tonino Picula.
Novi zakonik Slovenijo določa kot obmorsko državo, ki je enaka vsem ostalim jadranskim sosedam in ki ima pravico v svojih teritorialnih vodah uveljaviti izključno gospodarsko cono. Kot piše FAZ, se Slovenija obravnava tudi kot pravno naslednico sporazuma med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1968 o razmejitvi epikontinentalnega pasu, ki zadeva izkoriščanje morskega dna. Po mnenju Hrvaške pa nima Slovenija niti teritorialnega dostopa do mednarodnih voda, niti ni partnerica pogodbe o epikontinentalnem pasu, ker se teritorialne vode Hrvaške in Italije na severu Jadranu stikajo pred slovensko obalo, še navaja FAZ.
Slovenija svoje pravno pojmovanje podpira tudi z argumentom, da je imela v jugoslovanski federaciji dostop do mednarodnih voda in da te pravice skupaj z ostalimi republikami po razdružitvi Jugoslavije kot samostojna država ni izgubila. MZZ po pisanju FAZ še ugotavlja, da jugoslovanske ozemeljske vode med državami naslednicami niso bile razdeljene, pri čemer se sklicuje na 15. člen Konvencije ZN o pomorskem pravu. Zagreb pa na drugi strani zastopa stališče, da meja na morju ne potrebuje nobenega izrecnega določanja, saj glede na mednarodno pomorsko pravo sledi iz meje na kopnem. Sam slovenski parlament je sicer v svojem "Memorandumu o Piranskem zalivu" 7. aprila 1993 ugotovil, da Slovenija "ne more razglasiti lastne izključne gospodarske cone in se zato obravnava kot geografsko prikrajšana država". Ni pa dopustno po eni strani terjati statusa geografsko prikrajšane države, na drugi strani pa se razglasiti za popolnoma enakopravno obmorsko državo, piše FAZ.