Slovensko sodstvo v letu 2016 po oceni vrhovnega sodišča učinkovito in uspešno

V letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v lanskem letu, ki je objavljeno na portalu Sodstvo RS, je vrhovno sodišče zapisalo, da se je nadaljeval trend zniževanja števila sodnikov na 100.000 prebivalcev s 44,3 konec leta 2015, na 43,6 konec leta 2016. Kljub znižanju je Slovenija še vedno država z visokim deležem sodnikov, takoj za Luksemburgom in Hrvaško.

Po ugotovitvah vrhovnega sodišča se žal uresničujejo opozorila glede poglabljanja generacijske vrzeli med sodniki v starostnem razredu od 31 do 40 let na eni strani in od 61 do 70 let na drugi strani. Zdajšnji trendi kažejo, da ob nespremenjenih razmerah novih imenovanj v sodniško funkcijo leta 2020 skoraj ne bo več sodnikov, starih 40 let ali manj.

Gre za negativne trende, ki bodo po navedbah vrhovnega sodišča ob odsotnosti ustreznega ukrepanja že srednjeročno pripeljali do starostnih neravnovesij med sodniško generacijo, še posebej ob jasni politiki zmanjševanja deleža sodnikov na 100.000 prebivalcev: "Glede na to je treba v določenem obsegu kot nujen ukrep zagotavljati dotok novih sodnikov."

Pričakovani čas rešitve zadev se je skrajšal

Podatki v poročilu kažejo, da je večina sodišč v letu 2016 obvladovala število prejetih (novih) zadev. Pričakovani čas rešitve zadev se je v sodstvu glede na leto 2015 skrajšal za 0,4 meseca. Povprečna starost nerešenih zadev glede na datum prvega prejema se je zmanjšala za 0,9 meseca. Povprečni čas rešitve zadev se je skrajšal za 0,8 meseca.

Konec lanskega leta je ostalo nerešenih nekaj več kot 21.000 zadev, starejših od pet let (v letu 2015 več kot 27.000 zadev), od tega dobrih 4000 pomembnejših. Prav tako je konec leta 2016 ostalo nerešenih 4100 zadev, starejših od deset let (v letu 2015 več kot 5000). Kar 70 odstotkov nerešenih zadev, starejših od pet let, in 81 odstotkov nerešenih zadev, starejših od deset let, so predstavljale izvršilne zadeve.

V strukturi nerešenih zadev v letu 2016 pomembnejše zadeve predstavljajo 47 odstotkov (v letu 2015 39 odstotkov). "To dokazuje, da se struktura nerešenih zadev spreminja in da se ostale, kamor sodijo predvsem zemljiškoknjižne pa tudi izvršilne zadeve, rešujejo hitreje," je ugotovilo vrhovno sodišče. To po njegovih navedbah prepoznavata tudi Evropske komisija in Svetovna banka.

Glede kazalnikov reševanja predvsem pomembnejših zadev je vrhovno sodišče izpostavilo, da trendi stagnirajo oz. se pri posameznih kazalnikih slabšajo. Pričakovani čas rešitve zadeve se po stagnaciji v letu 2015 rahlo podaljšuje (za pol meseca), sorazmerno se rahlo podaljšuje starost nerešenih zadev glede na datum prvega prejema, medtem ko povprečni čas rešitve zadeve stagnira.

Razlogi so po mnenju vrhovnega sodišča tako znotraj kot tudi zunaj sodstva. "Dejstvo je, da je upad števila rešenih zadev v korelaciji z manjšim številom prejetih zadev. Deloma je tudi posledica manjšega števila sodnikov in spremembe strukture nerešenih zadev, med katerimi je večje število zahtevnejših zadev, ki terjajo poglobljeno obravnavo," je zapisano v poročilu.

Vrhovno sodišče je zato v oceni izvajanja sodne oblasti v letu 2016 še posebej opozorilo na povečan delež nerešenih pomembnejših zadev in izjemno povečevanje števila prejetih zadev na specializiranih oddelkih sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

Slovenija v vrhu med državami EU po številu nekazenskih zadev

Ena od ugotovitev vrhovnega sodišča za leto 2016 je tudi, da je Slovenija v vrhu med državami članicami Evropske unije po številu vseh nekazenskih zadev na 100 prebivalcev. Pri zadevah, ki vključujejo tako izvršilne kot zemljiškoknjižne zadeve, je na drugem mestu, če pa se šteje le civilne in gospodarske pravdne zadeve, pa je glede števila novih zadev na desetem mestu.

"Kljub temu, da se objektivno merljivi kazalniki delovanja slovenskega sodstva konstantno izboljšujejo in da se uvrstitev Slovenije v zadnjih letih v primerjavi z ostalimi evropskimi državami praktično na vseh področjih popravlja, javnost tega premika ne zazna," je poudarilo vrhovno sodišče. Ocena javnosti glede trajanja postopkov se na primer znatno razlikuje od dejanskih podatkov o poslovanju.

Sicer vrhovno sodišče v letu 2017 pričakuje nadaljevanje trendov zmanjševanja števila sodnikov na civilnem in tudi na prekrškovnem področju, in to tako na prvostopenjskih kot tudi na višjih sodiščih. Prav tako si obeta zmanjševanje števila prejetih in posledično tudi rešenih zadev. Pričakuje pa, da se bo število nerešenih zadev in tudi njihov čas reševanja ob pogojih umiril oz. celo nekoliko podaljšal.

"Glavni izziv, ki čaka slovensko sodstvo v takih pogojih, je področje kakovosti. Gre tako za kakovost sodnikovega dela in kakovost dela sodnega osebja kot tudi kakovost sodnih postopkov in odnosa do udeležencev sodnih postopkov z vidika postopkovne pravičnosti," je v letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2016 še zapisalo vrhovno sodišče.