Slovensko veleposlaništvo v Podgorici

Zunanji minister Dimitrij Rupel je v Podgorici odprl slovensko veleposlaništvo, prvo diplomatsko predstavništvo kake države na tej ravni v Črni gori, potem ko so Črnogorci na referendumu 21. maja izglasovali samostojnost.

Slavnostno odprtje veleposlaništva je po Ruplovih besedah razumljivo, saj je Slovenija že dolgo podpirala reformna prizadevanja Črne gore. "Tudi zdaj boste v nas imeli zanesljivega partnerja," je obljubil Rupel, ki je Črni gori ponudil slovensko pomoč in izkušnje.

Novo veleposlaništvo bo začasno vodil odpravnik poslov, dosedanji generalni konzul v Podgorici Branko Rakovec, ki je današnje odprtje veleposlaništva označil kot novo dimenzijo že tako odličnih odnosov med Slovenijo in Črno goro.

Današnje odprtje veleposlaništva po ministrovih besedah potrjuje najvišjo možno raven odnosov med državama. Podgorici je Rupel še obljubil, da ji bo slovenska diplomacija pomagala pri izgradnji diplomacije, sistema, ki ga mora Črna gora tako kot pred leti Slovenija izgraditi praktično iz nič.

Črnogorski zunanji minister Miodrag Vlahović je odprtje slovenskega veleposlaništva kot prvega v samostojni Črni gori označil za zelo simbolno, Slovenija pa je po njegovem mnenju na najboljši, najelegantnejši način pokazala, kako je potrebno, da ima narod neodvisnost. Izrazil je še upanje, da bo primer Slovenije Črni gori služil za zgled in orientacijo.

Odprtja veleposlaništva se je udeležila tudi delegacija državnega zbora, ki jo sestavljata predsednika parlamentarnih odborov za zunanjo politiko in obrambo Jožef Jerovšek in Anton Anderlič.

Slovenija in Črna gora sta diplomatske odnose vzpostavili v sredo, dan po tem, ko je Slovenija priznala neodvisno in samostojno Črno goro. Poleg tega je slovenska vlada v sredo sprejela sklep o zaprtju generalnega konzulata v Podgorici in odprtju veleposlaništva.

Generalni konzulat Republike Slovenije v Podgorici je deloval od leta 2001 in je po navedbah zunanjega ministrstva igral pomembno vlogo pri posredovanju podpore in pomoči Črni gori na področju tranzicije in prenosa slovenskih izkušenj iz procesa približevanja evroatlantskim povezavam. Pomemben je bil tudi za krepitev gospodarskega in drugih oblik sodelovanja med Ljubljano in Podgorico.